Kazalo
31 odnosi: Akvitanska Galija, Alarik I., Arles, Atila, Bitka na Katalunskih poljih, Francija, Franki, Galija, Gotščina, Honorij (rimski cesar), Huni, Iberski polotok, Jordan (zgodovinar), Köln, Latinščina, Magister militum, Marne, Narbonne, Narbonska Galija, Orléans, Ostrogoti, Pireneji, Sredozemsko morje, Svebi, Toulouse, Trier, Troyes, Vandali, Vizigoti, 418, 451.
- Umrli leta 451
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Teodorik I. in Akvitanska Galija
Alarik I.
Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.
Poglej Teodorik I. in Alarik I.
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Teodorik I. in Arles
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Teodorik I. in Atila
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Poglej Teodorik I. in Bitka na Katalunskih poljih
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Teodorik I. in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Teodorik I. in Franki
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Teodorik I. in Galija
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Teodorik I. in Gotščina
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Teodorik I. in Honorij (rimski cesar)
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Teodorik I. in Huni
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Teodorik I. in Iberski polotok
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Teodorik I. in Jordan (zgodovinar)
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Teodorik I. in Köln
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Teodorik I. in Latinščina
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Teodorik I. in Magister militum
Marne
Marne (oznaka 51) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Poglej Teodorik I. in Marne
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Teodorik I. in Narbonne
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Teodorik I. in Narbonska Galija
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Teodorik I. in Orléans
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Teodorik I. in Ostrogoti
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Teodorik I. in Pireneji
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Teodorik I. in Sredozemsko morje
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Teodorik I. in Svebi
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Teodorik I. in Toulouse
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Teodorik I. in Trier
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Teodorik I. in Troyes
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Teodorik I. in Vandali
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Teodorik I. in Vizigoti
418
418 (CDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Teodorik I. in 418
451
451 (CDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Teodorik I. in 451