Kazalo
60 odnosi: Argon, Astronomska enota, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Dušik, Ekvator, Elipsa, Gostota, Helij, Hidrostatično ravnovesje, Izsrednost tira, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Jupitrovi obroči, Kelvin, Kisik, Luna, Mars, Marsovi naravni sateliti, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Merkur, Metan, Naklon tira, Naravni satelit, Navidezni sij, Neptun, Neptunovi naravni sateliti, Neptunovi obroči, Ogljikov dioksid, Orbitalna perioda, Osončje, Planet, Planetni obroč, Plinasti orjak, Prostornina, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Saturnovi obroči, Seznam teles v Osončju, Sidersko leto, Sonce, Težni pospešek, Težnost, Temperatura, Tir, Tirna hitrost, Ubežna hitrost, Uran, ... Razširi indeks (10 več) »
- Osončje
- Seznami teles Osončja
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Seznam planetov v osončju in Argon
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Seznam planetov v osončju in Astronomska enota
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Seznam planetov v osončju in Astronomski simbol
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Seznam planetov v osončju in Astronomsko telo
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Seznam planetov v osončju in Atmosfera nebesnega telesa
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Seznam planetov v osončju in Dušik
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Seznam planetov v osončju in Ekvator
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Seznam planetov v osončju in Elipsa
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Seznam planetov v osončju in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Seznam planetov v osončju in Helij
Hidrostatično ravnovesje
Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.
Poglej Seznam planetov v osončju in Hidrostatično ravnovesje
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Seznam planetov v osončju in Izsrednost tira
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Seznam planetov v osončju in Jupiter
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Seznam planetov v osončju in Jupitrovi naravni sateliti
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Seznam planetov v osončju in Jupitrovi obroči
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Seznam planetov v osončju in Kelvin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Seznam planetov v osončju in Kisik
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Seznam planetov v osončju in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Seznam planetov v osončju in Mars
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Poglej Seznam planetov v osončju in Marsovi naravni sateliti
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Seznam planetov v osončju in Masa
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Seznam planetov v osončju in Mednarodna astronomska zveza
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Seznam planetov v osončju in Merkur
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Seznam planetov v osončju in Metan
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Seznam planetov v osončju in Naklon tira
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Seznam planetov v osončju in Naravni satelit
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Seznam planetov v osončju in Navidezni sij
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Seznam planetov v osončju in Neptun
Neptunovi naravni sateliti
Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.
Poglej Seznam planetov v osončju in Neptunovi naravni sateliti
Neptunovi obroči
Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.
Poglej Seznam planetov v osončju in Neptunovi obroči
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Seznam planetov v osončju in Ogljikov dioksid
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Seznam planetov v osončju in Orbitalna perioda
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Seznam planetov v osončju in Osončje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Seznam planetov v osončju in Planet
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Seznam planetov v osončju in Planetni obroč
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Seznam planetov v osončju in Plinasti orjak
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Seznam planetov v osončju in Prostornina
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Seznam planetov v osončju in Saturn
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Seznam planetov v osončju in Saturnovi naravni sateliti
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Seznam planetov v osončju in Saturnovi obroči
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Poglej Seznam planetov v osončju in Seznam teles v Osončju
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Poglej Seznam planetov v osončju in Sidersko leto
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Seznam planetov v osončju in Sonce
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Seznam planetov v osončju in Težni pospešek
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Seznam planetov v osončju in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Seznam planetov v osončju in Temperatura
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Seznam planetov v osončju in Tir
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Seznam planetov v osončju in Tirna hitrost
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Seznam planetov v osončju in Ubežna hitrost
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Seznam planetov v osončju in Uran
Uranovi naravni sateliti
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.
Poglej Seznam planetov v osončju in Uranovi naravni sateliti
Uranovi obroči
Uranovi obroči in tirnice lun. Izsrednosti niso pravilne. Uranove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Uran.
Poglej Seznam planetov v osončju in Uranovi obroči
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Seznam planetov v osončju in Venera
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Seznam planetov v osončju in Vodik
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Seznam planetov v osončju in Vrtenje
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Seznam planetov v osončju in Vzvratno gibanje
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Seznam planetov v osončju in Zemeljski planet
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Seznam planetov v osončju in Zemlja
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Seznam planetov v osončju in Zemljin polmer
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Seznam planetov v osončju in Zemljina masa