Kazalo
38 odnosi: Adrasteja (luna), Albedo, Amalteja (luna), Cassini-Huygens, Ekvator, Galileo (sonda), Galileo Galilei, Izparevanje, Izsrednost, Jupiter, Luna, Magnetosfera, Meter, Metida (luna), Mikrometer, Naklon tira, Neptunovi obroči, New Horizons, Optična globina, Orbitalna resonanca, Osončje, Pastirski satelit, Pioneer 11, Planetni obroč, Prah, Saturn, Saturnovi obroči, Spekter, Teba (luna), Torus, Uran, Uranovi obroči, Valovna dolžina, Vesoljski teleskop Hubble, Voyager 1, Voyager 2, Zemlja, 1975.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1979
- Jupiter
Adrasteja (luna)
Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi obroči in Adrasteja (luna)
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Jupitrovi obroči in Albedo
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi obroči in Amalteja (luna)
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Jupitrovi obroči in Cassini-Huygens
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Jupitrovi obroči in Ekvator
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Poglej Jupitrovi obroči in Galileo (sonda)
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Jupitrovi obroči in Galileo Galilei
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Jupitrovi obroči in Izparevanje
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Jupitrovi obroči in Izsrednost
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Jupitrovi obroči in Jupiter
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Jupitrovi obroči in Luna
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Jupitrovi obroči in Magnetosfera
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Jupitrovi obroči in Meter
Metida (luna)
Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi obroči in Metida (luna)
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Jupitrovi obroči in Mikrometer
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Jupitrovi obroči in Naklon tira
Neptunovi obroči
Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.
Poglej Jupitrovi obroči in Neptunovi obroči
New Horizons
''New Horizons'' v delavnici New Horizons (Nova obzorja) je Nasino vesoljsko plovilo, ki je namenjeno letu do Plutona in njegove lune Harona, od koder naj bi poslalo slike in rezultate meritev na Zemljo.
Poglej Jupitrovi obroči in New Horizons
Optična globina
Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).
Poglej Jupitrovi obroči in Optična globina
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Jupitrovi obroči in Orbitalna resonanca
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Jupitrovi obroči in Osončje
Pastirski satelit
Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.
Poglej Jupitrovi obroči in Pastirski satelit
Pioneer 11
Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).
Poglej Jupitrovi obroči in Pioneer 11
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Jupitrovi obroči in Planetni obroč
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Jupitrovi obroči in Prah
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Jupitrovi obroči in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Jupitrovi obroči in Saturnovi obroči
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Jupitrovi obroči in Spekter
Teba (luna)
Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi obroči in Teba (luna)
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Jupitrovi obroči in Torus
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Jupitrovi obroči in Uran
Uranovi obroči
Uranovi obroči in tirnice lun. Izsrednosti niso pravilne. Uranove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Uran.
Poglej Jupitrovi obroči in Uranovi obroči
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Jupitrovi obroči in Valovna dolžina
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Jupitrovi obroči in Vesoljski teleskop Hubble
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Jupitrovi obroči in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Jupitrovi obroči in Voyager 2
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Jupitrovi obroči in Zemlja
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Jupitrovi obroči in 1975