Kazalo
41 odnosi: Apsidna točka, Atmosfera nebesnega telesa, Ekvator, Enkelad, Fazni kot (astronomija), Geometrični albedo, Infrardeče valovanje, Izsrednost, Izsrednost tira, Jupitrovi obroči, Kordelija (luna), Mab (luna), Mikrometer, Naklon tira, Neptunovi obroči, Ofelija (luna), Okultacija, Optična globina, Orbitalna resonanca, Osončje, Planetni obroč, Porcija (luna), Puk (luna), Rozalinda (luna), Saturn, Saturnovi obroči, Spekter, Ultravijolično valovanje, Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Vesoljski teleskop Hubble, Voyager 2, William Herschel, Začasno označevanje nebesnih teles, 10. marec, 1789, 1977, 1986, 2003, 2005, 2007.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1977
- Uran
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Uranovi obroči in Apsidna točka
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Uranovi obroči in Atmosfera nebesnega telesa
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Uranovi obroči in Ekvator
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Uranovi obroči in Enkelad
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Uranovi obroči in Fazni kot (astronomija)
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Uranovi obroči in Geometrični albedo
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Uranovi obroči in Infrardeče valovanje
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Uranovi obroči in Izsrednost
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Uranovi obroči in Izsrednost tira
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Uranovi obroči in Jupitrovi obroči
Kordelija (luna)
Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.
Poglej Uranovi obroči in Kordelija (luna)
Mab (luna)
Mab je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi obroči in Mab (luna)
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Uranovi obroči in Mikrometer
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Uranovi obroči in Naklon tira
Neptunovi obroči
Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.
Poglej Uranovi obroči in Neptunovi obroči
Ofelija (luna)
Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.
Poglej Uranovi obroči in Ofelija (luna)
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Uranovi obroči in Okultacija
Optična globina
Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).
Poglej Uranovi obroči in Optična globina
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Uranovi obroči in Orbitalna resonanca
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Uranovi obroči in Osončje
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Uranovi obroči in Planetni obroč
Porcija (luna)
Porcija je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi obroči in Porcija (luna)
Puk (luna)
Puk (tudi Pak) je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi obroči in Puk (luna)
Rozalinda (luna)
Rozalinda je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi obroči in Rozalinda (luna)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Uranovi obroči in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Uranovi obroči in Saturnovi obroči
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Uranovi obroči in Spekter
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Uranovi obroči in Ultravijolično valovanje
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Uranovi obroči in Uran (planet)
Uranovi naravni sateliti
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.
Poglej Uranovi obroči in Uranovi naravni sateliti
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Uranovi obroči in Vesoljski teleskop Hubble
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Uranovi obroči in Voyager 2
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Uranovi obroči in William Herschel
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Uranovi obroči in Začasno označevanje nebesnih teles
10. marec
10.
Poglej Uranovi obroči in 10. marec
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Uranovi obroči in 1789
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Uranovi obroči in 1977
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uranovi obroči in 1986
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uranovi obroči in 2003
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Uranovi obroči in 2005
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Uranovi obroči in 2007