Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Uranovi obroči

Index Uranovi obroči

Uranovi obroči in tirnice lun. Izsrednosti niso pravilne. Uranove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Uran.

Kazalo

  1. 41 odnosi: Apsidna točka, Atmosfera nebesnega telesa, Ekvator, Enkelad, Fazni kot (astronomija), Geometrični albedo, Infrardeče valovanje, Izsrednost, Izsrednost tira, Jupitrovi obroči, Kordelija (luna), Mab (luna), Mikrometer, Naklon tira, Neptunovi obroči, Ofelija (luna), Okultacija, Optična globina, Orbitalna resonanca, Osončje, Planetni obroč, Porcija (luna), Puk (luna), Rozalinda (luna), Saturn, Saturnovi obroči, Spekter, Ultravijolično valovanje, Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Vesoljski teleskop Hubble, Voyager 2, William Herschel, Začasno označevanje nebesnih teles, 10. marec, 1789, 1977, 1986, 2003, 2005, 2007.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1977
  3. Uran

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Uranovi obroči in Apsidna točka

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Uranovi obroči in Atmosfera nebesnega telesa

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Uranovi obroči in Ekvator

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Poglej Uranovi obroči in Enkelad

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Poglej Uranovi obroči in Fazni kot (astronomija)

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej Uranovi obroči in Geometrični albedo

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Uranovi obroči in Infrardeče valovanje

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Poglej Uranovi obroči in Izsrednost

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej Uranovi obroči in Izsrednost tira

Jupitrovi obroči

Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.

Poglej Uranovi obroči in Jupitrovi obroči

Kordelija (luna)

Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.

Poglej Uranovi obroči in Kordelija (luna)

Mab (luna)

Mab je Uranov notranji satelit.

Poglej Uranovi obroči in Mab (luna)

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Poglej Uranovi obroči in Mikrometer

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Poglej Uranovi obroči in Naklon tira

Neptunovi obroči

Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.

Poglej Uranovi obroči in Neptunovi obroči

Ofelija (luna)

Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.

Poglej Uranovi obroči in Ofelija (luna)

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Uranovi obroči in Okultacija

Optična globina

Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).

Poglej Uranovi obroči in Optična globina

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej Uranovi obroči in Orbitalna resonanca

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Uranovi obroči in Osončje

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Poglej Uranovi obroči in Planetni obroč

Porcija (luna)

Porcija je Uranov notranji satelit.

Poglej Uranovi obroči in Porcija (luna)

Puk (luna)

Puk (tudi Pak) je Uranov notranji satelit.

Poglej Uranovi obroči in Puk (luna)

Rozalinda (luna)

Rozalinda je Uranov notranji satelit.

Poglej Uranovi obroči in Rozalinda (luna)

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Uranovi obroči in Saturn

Saturnovi obroči

Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.

Poglej Uranovi obroči in Saturnovi obroči

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Poglej Uranovi obroči in Spekter

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Uranovi obroči in Ultravijolično valovanje

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Uranovi obroči in Uran (planet)

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

Poglej Uranovi obroči in Uranovi naravni sateliti

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Uranovi obroči in Vesoljski teleskop Hubble

Voyager 2

Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.

Poglej Uranovi obroči in Voyager 2

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Uranovi obroči in William Herschel

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Poglej Uranovi obroči in Začasno označevanje nebesnih teles

10. marec

10.

Poglej Uranovi obroči in 10. marec

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Uranovi obroči in 1789

1977

1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Uranovi obroči in 1977

1986

Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Uranovi obroči in 1986

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Uranovi obroči in 2003

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Uranovi obroči in 2005

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Poglej Uranovi obroči in 2007

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1977

Uran