Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Reka, Hrvaška

Index Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 251 odnosi: Agnosticizem, Anarho-sindikalizem, Angleščina, Antantne sile med prvo svetovno vojno, Arditi, Ateizem, Avantgarda, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-ogrska vojna mornarica, Avtocesta A1, Hrvaška, Avtocesta A6, Hrvaška, Avtocesta A7, Hrvaška, Avtocesta A8, Hrvaška, Avtocesta A9, Hrvaška, Šapjane, Španska državljanska vojna, Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m., Železniški prevoz, Čakavščina, Čavle, Čingdao, Črna gora, Bakar, Bakar, Rijeka, Bakarski zaliv, Ban, Banska Hrvaška, Barok, Beneška republika, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Bošnjaki, Bojna ladja, Bolgarija, Burgas, Cerkev Trsatske Matere Božje, Cetinje, Claustra Alpium Iuliarum, Cres, Devinski gospodje, Dinarsko gorovje, Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Društvo narodov, Družba Jezusova, Druga italijansko-abesinska vojna, Druga svetovna vojna, Evropska prestolnica kulture, Fašizem, Federativna ljudska republika Jugoslavija, ... Razširi indeks (201 več) »

  2. Mesta na Hrvaškem
  3. Naselja Primorsko-goranske županije

Agnosticizem

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Poglej Reka, Hrvaška in Agnosticizem

Anarho-sindikalizem

Anarho-sindikalizem (omenjen tudi kot revolucionarni sindikalizem) je teorija o anarhizmu, ki vidi sindikalizem kot metodo za delavski razred v kapitalistični družbi, da pridobi nadzor nad ekonomijo in s tem nadzorom vpliva na širšo družbo.

Poglej Reka, Hrvaška in Anarho-sindikalizem

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Poglej Reka, Hrvaška in Angleščina

Antantne sile med prvo svetovno vojno

Lloyd George, predsednik Italije Vittorio Emanuele Orlando, predsednik Francije Georges Clemenceau in predsednik ZDA Woodrow Wilson. Velika antantna zveza ali Antanta je bila med prvo svetovno vojno (1914 - 1918) koalicija Francije, Velike Britanije, Rusije, Italije, Japonske in ZDA proti centralnim silam (Nemčiji, Avstro-Ogrski, Osmanskemu cesarstvu, Bolgariji in njihovim kolonijam).

Poglej Reka, Hrvaška in Antantne sile med prvo svetovno vojno

Arditi

Arditi je bilo ime za specialni korpus Kraljeve italijanske kopenske vojske, ki je bil ustanovljen leta 1917 med prvo svetovno vojno.

Poglej Reka, Hrvaška in Arditi

Ateizem

Ateízem (grško: α-θεος.

Poglej Reka, Hrvaška in Ateizem

Avantgarda

Avantgarda (francosko avant-garde - predstraža, predhodnica) je originalno vojaški izraz, ki se pogosto uporablja v umetnosti in politiki.

Poglej Reka, Hrvaška in Avantgarda

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Reka, Hrvaška in Avstrijsko cesarstvo

Avstro-ogrska vojna mornarica

Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.

Poglej Reka, Hrvaška in Avstro-ogrska vojna mornarica

Avtocesta A1, Hrvaška

Viadukt Jezerane Avtocesta A1 (imenovana tudi Dalmatina) je najdaljša hrvaška avtocesta, katere trasa trenutno poteka od glavnega mesta Zagreba do Metkovića.

Poglej Reka, Hrvaška in Avtocesta A1, Hrvaška

Avtocesta A6, Hrvaška

Avtocesta A6 (imenovana tudi Goranka) je 81 kilometrov dolga avtocesta na Hrvaškem, ki povezuje Zagreb z Delnicami in Reko.

Poglej Reka, Hrvaška in Avtocesta A6, Hrvaška

Avtocesta A7, Hrvaška

Avtocesta A7 (imenovana tudi Kvarnerska avtocesta in Primorka) je 42,4 km dolga avtocesta na Hrvaškem, ki povezuje hrvaško državno mejo pri naselju Rupa z mostom na otok Krk.

Poglej Reka, Hrvaška in Avtocesta A7, Hrvaška

Avtocesta A8, Hrvaška

Avtocesta A8 je del Istrskega ipsilona.

Poglej Reka, Hrvaška in Avtocesta A8, Hrvaška

Avtocesta A9, Hrvaška

Avtocesta A9 je avtocesta v hrvaški Istri, ki poteka od Kaštela na meji s Slovenijo proti Pulju.

Poglej Reka, Hrvaška in Avtocesta A9, Hrvaška

Šapjane

Šapjane so naselje v Istri na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Matulji; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Šapjane

Španska državljanska vojna

Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.

Poglej Reka, Hrvaška in Španska državljanska vojna

Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.

Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Reka, Hrvaška in Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.

Železniški prevoz

Slovenskih železnic Kompozicija tovornega vlaka Železniški postaji Ljubljana Železniški transport tudi železniški prevoz, je voden način kopenskega transporta, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po železniških tirih.

Poglej Reka, Hrvaška in Železniški prevoz

Čakavščina

Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.

Poglej Reka, Hrvaška in Čakavščina

Čavle

Čavle so naselje na Hrvaškem, središče občine Čavle; ki spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Čavle

Čingdao

Čingdao (kitajsko: 青岛, pinjin:, v starejših zapisih: Tsingtao, nemško: Tsingtau), je velemesto v Ljudski republiki Kitajski, v njeni vzhodni provinci Šandong.

Poglej Reka, Hrvaška in Čingdao

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Črna gora

Bakar

Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju.

Poglej Reka, Hrvaška in Bakar

Bakar, Rijeka

Bakar je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Rijeka; le-ta pa spada v Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Bakar, Rijeka

Bakarski zaliv

Bakarski zaliv Bakarski zaliv-terminal za razsute tovore Bakarski zaliv je zaliv v Kvarnerju.

Poglej Reka, Hrvaška in Bakarski zaliv

Ban

Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Ban

Banska Hrvaška

Banska Hrvaška lahko pomeni.

Poglej Reka, Hrvaška in Banska Hrvaška

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Reka, Hrvaška in Barok

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Reka, Hrvaška in Beneška republika

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.

Poglej Reka, Hrvaška in Bitola

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Reka, Hrvaška in Bizantinsko cesarstvo

Bošnjaki

Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.

Poglej Reka, Hrvaška in Bošnjaki

Bojna ladja

HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31.

Poglej Reka, Hrvaška in Bojna ladja

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Reka, Hrvaška in Bolgarija

Burgas

Burgas je glavno mesto okraja Burgas v jugovzhodni Bolgariji in četrto največje mesto v državi z okoli 200.000 prebivalci (za Sofijo, Plovdivom in Varno).

Poglej Reka, Hrvaška in Burgas

Cerkev Trsatske Matere Božje

Cerkev Trsatske Matere Božje je ena najstarejših hrvaških Marijinih svetišč.

Poglej Reka, Hrvaška in Cerkev Trsatske Matere Božje

Cetinje

Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.

Poglej Reka, Hrvaška in Cetinje

Claustra Alpium Iuliarum

Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.

Poglej Reka, Hrvaška in Claustra Alpium Iuliarum

Cres

''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).

Poglej Reka, Hrvaška in Cres

Devinski gospodje

Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.

Poglej Reka, Hrvaška in Devinski gospodje

Dinarsko gorovje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Poglej Reka, Hrvaška in Dinarsko gorovje

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Reka, Hrvaška in Država

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Poglej Reka, Hrvaška in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Poglej Reka, Hrvaška in Društvo narodov

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Reka, Hrvaška in Družba Jezusova

Druga italijansko-abesinska vojna

Drúga italijánsko-abesínska vôjna (ali seconda guerra italo-etiopica) je bila vojna med Kraljevino Italijo in Etiopskim imperijem, ki je trajala sedem mesecev, mnogi jo obravnavajo kot predhodnico 2. svetovne vojne in prikaz neučinkovitosti Društva narodov.

Poglej Reka, Hrvaška in Druga italijansko-abesinska vojna

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Reka, Hrvaška in Druga svetovna vojna

Evropska prestolnica kulture

Evropska prestolnica kulture (krajše: EPK) je naziv, ki ga za dobo enega koledarskega leta nosi eno ali več mest v Evropski uniji, ki sodelujejo v programu Evropska prestolnica kulture.

Poglej Reka, Hrvaška in Evropska prestolnica kulture

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Reka, Hrvaška in Fašizem

Federativna ljudska republika Jugoslavija

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.

Poglej Reka, Hrvaška in Federativna ljudska republika Jugoslavija

Frančiškani

Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.

Poglej Reka, Hrvaška in Frančiškani

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Reka, Hrvaška in Francoščina

Frankopani

Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.

Poglej Reka, Hrvaška in Frankopani

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Reka, Hrvaška in Frankovsko cesarstvo

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Reka, Hrvaška in Friderik III. Habsburški

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Reka, Hrvaška in Furlanija

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Reka, Hrvaška in Furlanija - Julijska krajina

Gabriele D'Annunzio

Gabriele D'Annunzio, uradno Gabriele d'Annunzio, italijanski pisatelj, pesnik, dramatik, vojak, politik, novinar in domoljub ter simbol dekadentizma, * 12. marec 1863, Pescara, † 1. marec 1938, Gardone Riviera.

Poglej Reka, Hrvaška in Gabriele D'Annunzio

Galway

Galway je mesto na zahodu Irske v regiji Connacht.

Poglej Reka, Hrvaška in Galway

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Reka, Hrvaška in Gdansk

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Poglej Reka, Hrvaška in Genova

Giovanni Giolitti

Giovanni Giolitti, italijanski politik in finančnik, * 27. oktober 1842, Mondovi, † 17. julij 1928.

Poglej Reka, Hrvaška in Giovanni Giolitti

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Reka, Hrvaška in Glagolica

Grad Trsat

Grad Trsat je grad na Trsatu na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Grad Trsat

Gustav Klimt

Gustav Klimt, avstrijski slikar in ilustrator, * 14. julij 1862, Baumgarten pri Dunaju, Avstrijsko cesarstvo, † 6. februar 1918, Dunaj-Neubau, Avstro-Ogrska.

Poglej Reka, Hrvaška in Gustav Klimt

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Reka, Hrvaška in Habsburžani

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.

Poglej Reka, Hrvaška in Henrik V. Nemški

HNK Rijeka

HNK Rijeka je hrvaški nogometni klub iz Reke.

Poglej Reka, Hrvaška in HNK Rijeka

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Poglej Reka, Hrvaška in Hrvaščina

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Reka, Hrvaška in Hrvaška

Hrvaška kuna

Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Hrvaška kuna

Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki

Hrvaško narodno gledališče Ivana pl.

Poglej Reka, Hrvaška in Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Reka, Hrvaška in Hrvati

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Reka, Hrvaška in Ilirske province

Inštitut za narodnostna vprašanja

Inštitut za narodnostna vprašanja je slovenski javni raziskovalni zavod na področju etničnih študij, ki interdisciplinarno proučuje naslednje tematike: slovensko narodno vprašanje, položaj slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, položaj Slovencev v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije, položaj slovenskih izseljencev, položaj narodnih skupnosti (narodnih manjšin in drugih etničnih skupnosti) v Sloveniji, položaj migrantov v Sloveniji in pojavne oblike etničnega vprašanja (etničnosti, nacionalizma) v Evropi ter v svetu«.

Poglej Reka, Hrvaška in Inštitut za narodnostna vprašanja

Iredentizem

Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.

Poglej Reka, Hrvaška in Iredentizem

Irska

Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Reka, Hrvaška in Irska

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Reka, Hrvaška in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Reka, Hrvaška in Italija

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Reka, Hrvaška in Italijanščina

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Reka, Hrvaška in Italijani

Italijansko bojišče (prva svetovna bojna)

Italijansko bojišče v prvi svetovni vojni je bilo razdeljeno na.

Poglej Reka, Hrvaška in Italijansko bojišče (prva svetovna bojna)

Ivan Zajc

Ivan Dragutin Stjepan plemeniti Zajc, hrvaški skladatelj, dirigent, pedagog in režiser, * 3. avgust 1832, Rijeka, † 16. december 1914, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Reka, Hrvaška in Ivan Zajc

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Reka, Hrvaška in Jadransko morje

Janez Trdina

Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.

Poglej Reka, Hrvaška in Janez Trdina

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Poglej Reka, Hrvaška in Janez Vajkard Valvasor

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Poglej Reka, Hrvaška in Japonska

Jelšane

Jelšane so naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Poglej Reka, Hrvaška in Jelšane

Jelenje

Jelenje je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Jelenje; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Jelenje

Jezuitski kolegij na Reki

Jezuitski kolegij na Reki je bil ustanovljen leta 1627.

Poglej Reka, Hrvaška in Jezuitski kolegij na Reki

Josip Jelačić

Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).

Poglej Reka, Hrvaška in Josip Jelačić

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Reka, Hrvaška in Judje

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Reka, Hrvaška in Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanski partizani

Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.

Poglej Reka, Hrvaška in Jugoslovanski partizani

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Reka, Hrvaška in Kalvinizem

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Poglej Reka, Hrvaška in Karel VI. Habsburški

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Karlovec

Kastav

Kastav je mesto (hrv. Grad Kastav) na Hrvaškem, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj, vse do združitve vseh 6 naselij v Kastav leta 2003.

Poglej Reka, Hrvaška in Kastav

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Reka, Hrvaška in Katolištvo

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Poglej Reka, Hrvaška in Köppnova podnebna klasifikacija

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Reka, Hrvaška in Kitajska

Klana

Klana je naselje na hrvaškem delu Krasa, ki je središče občine Klana; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Klana

Koloman Ogrski

Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.

Poglej Reka, Hrvaška in Koloman Ogrski

Kolpa

Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Kolpa

Koncentracijsko taborišče Rab

Imena umrlih internirancev Koncentracijsko taborišče Rab je bilo fašistično koncentracijsko taborišče 2. svetovne vojne.

Poglej Reka, Hrvaška in Koncentracijsko taborišče Rab

Koprivnica, Hrvaška

Koprivnica je mesto na Hrvaškem z okoli 23.000 prebivalci (upravno območje mesta - Grad Koprivnica jih šteje 28.666 po popisu 2021), ki je upravno središče Koprivniško-križevske županije (hrv. Koprivničko-križevačka županija), prav tako pa je eden od sedežev Severne hrvaške univerze (Hrvatsko sveučilište sjever: Koprivnica - Varaždin).

Poglej Reka, Hrvaška in Koprivnica, Hrvaška

Kostrena

Kostrena je skupno ime za 19 naselij v istoimenski občini z okoli 4.000 prebivalci v Primorsko-goranski županiji.

Poglej Reka, Hrvaška in Kostrena

Kraljeva vojna mornarica

Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljeva vojna mornarica

Kraljevica

Kraljevica je mesto in pristanišče v vzhodnem delu Kvarnera na vhodu v Bakarski zaliv.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljevica

Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljevina Italija

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Reka, Hrvaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Reka, Hrvaška in Kranjska

Krški most

Krški most (Krčki most, prej Titov most) je dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk z obalo pri Kraljevici.

Poglej Reka, Hrvaška in Krški most

Križarka

Križarke razreda Atlant Krížarka je hitra, oklepljena in dobro oborožena vojna ladja, ki lahko predstavlja jedro pomorske bojne skupine, a je tudi primerna za samostojno delovanje.

Poglej Reka, Hrvaška in Križarka

Krk

Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.

Poglej Reka, Hrvaška in Krk

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Poglej Reka, Hrvaška in Kupola

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.

Poglej Reka, Hrvaška in Kvarner

La Voce del Popolo

La Voce del Popolo (italijansko Glas ljudstva) je časopis v italijanščini, ki izhaja na hrvaški Reki.

Poglej Reka, Hrvaška in La Voce del Popolo

Ladjedelnica 3. Maj

3.

Poglej Reka, Hrvaška in Ladjedelnica 3. Maj

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Reka, Hrvaška in Langobardi

Laval Nugent von Westmeath

Laval Nugent von Westmeath, avstrijski maršal, * 3. november 1777, Karlovec, † 1862, grad Bosiljevo.

Poglej Reka, Hrvaška in Laval Nugent von Westmeath

Letališče Reka

Letališče Reka je letališče na Hrvaškem, ki leži na otoku Krk, 17 km od Reke.

Poglej Reka, Hrvaška in Letališče Reka

Liburni

Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.

Poglej Reka, Hrvaška in Liburni

Lika

Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.

Poglej Reka, Hrvaška in Lika

Lipa, Matulji

Lipa je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Matulji, ta pa v Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Lipa, Matulji

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Reka, Hrvaška in Ljubljana

Londonski sporazum (1915)

Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.

Poglej Reka, Hrvaška in Londonski sporazum (1915)

Lovran

Lovran je turistično naselje na Opatijski rivieri, na vzhodni obali Istre, 6 km južno od Opatije na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Lovran

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Reka, Hrvaška in Luteranstvo

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Reka, Hrvaška in Madžarščina

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Reka, Hrvaška in Madžari

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Reka, Hrvaška in Madžarska

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Reka, Hrvaška in Maksimilijan I. Habsburški

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Reka, Hrvaška in Marija Terezija

Marijan Čad

Marijan Čad, slovenski častnik, generalpodpolkovnik JLA, * 22. oktober 1932, Maribor, † 14. april 2020, Ljubljana.

Poglej Reka, Hrvaška in Marijan Čad

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Poglej Reka, Hrvaška in Matija Čop

Matulji

Matulji so naselje na Hrvaškem, ki je središče istrsko-kraške občine Matulji (leta 2021 je imela 10788 prebivalcev), ki spada v Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Matulji

Mestna vrata

Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.

Poglej Reka, Hrvaška in Mestna vrata

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Reka, Hrvaška in Mesto

Mirovna pogodba z Italijo (1947)

Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Poglej Reka, Hrvaška in Mirovna pogodba z Italijo (1947)

Mošćenička Draga

Kopališče v Moščeniški Dragi Moščeniška Draga je naselje na opatijski rivieri na vzhodni obali Istre in središče občine Mošćenička Draga s 1292 prebivalci (2021).

Poglej Reka, Hrvaška in Mošćenička Draga

Morganova linija

Zemljevid z vrisano Morganovo linijo Morganova linija (ali Morganova črta) je bila demarkacijska črta, določena po drugi svetovni vojni na območju takratne Julijske krajine.

Poglej Reka, Hrvaška in Morganova linija

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Reka, Hrvaška in Mozaik

Multimedijski center RTV Slovenija

Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.

Poglej Reka, Hrvaška in Multimedijski center RTV Slovenija

Municipij

Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).

Poglej Reka, Hrvaška in Municipij

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Poglej Reka, Hrvaška in Muslimani

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Poglej Reka, Hrvaška in Muzej

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Reka, Hrvaška in Napoleon Bonaparte

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Reka, Hrvaška in Napoleonske vojne

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Poglej Reka, Hrvaška in Narečje

Nedeljski dnevnik

Nedeljski dnevnik, ki je prvič izšel 7.

Poglej Reka, Hrvaška in Nedeljski dnevnik

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Reka, Hrvaška in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Reka, Hrvaška in Nemščina

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Poglej Reka, Hrvaška in Neolitik

New York

Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.

Poglej Reka, Hrvaška in New York

Novi list (Reka)

Sedež Novega lista Novi list je hrvaški časopis s sedežem na Reki.

Poglej Reka, Hrvaška in Novi list (Reka)

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Poglej Reka, Hrvaška in Novi Sad

Omišalj

Omišalj (italijansko Castelmuschio, nemško Moschau) je turistično mesto in pristanišče na otoku Krk (Hrvaška), ki je središče občine Omišalj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Omišalj

Opatija, Primorsko-goranska županija

265x265_pik Opatija je občina in znano istrsko turistično mesto ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji na istrskem polotoku na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Opatija, Primorsko-goranska županija

Oratorij (cerkev)

Oratorij v Frančiškanskem samostanu v Beljaku Oratorij v cerkvi St. Oswald, Eisenerz Oratorij, (tudi hišna kapelica, lat.:orare za moliti, torej molilnica), je v katoliški cerkvi zaseben ali na pol javen prostor, ki je namenjen določeni skupini vernikov za opravljanje božje službe.

Poglej Reka, Hrvaška in Oratorij (cerkev)

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Reka, Hrvaška in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Reka, Hrvaška in Osmansko cesarstvo

Ostrogotsko kraljestvo

Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.

Poglej Reka, Hrvaška in Ostrogotsko kraljestvo

Otrantska vrata

Zemljevid, na katerem so vidna Otrantska vrata Otrántska vráta ali Otrántski prelív (ali Canale d'Ótranto) je morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim.

Poglej Reka, Hrvaška in Otrantska vrata

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Reka, Hrvaška in Paleolitik

Piratstvo

thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.

Poglej Reka, Hrvaška in Piratstvo

Plomin

Plomin (italijansko: Fianona) je naselje, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Plomin

Podhum, Hrvaška

Podhum je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Jelenje; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Podhum, Hrvaška

Podmornica

Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).

Poglej Reka, Hrvaška in Podmornica

Poljščina

Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Reka, Hrvaška in Poljščina

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Reka, Hrvaška in Poljska

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Reka, Hrvaška in Potres

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Poglej Reka, Hrvaška in Prebivalstvo

Predor Učka

Predor Učka je cestni predor na Hrvaškem, dolg 5062 metrov, ki poteka skozi gorovje Učka.

Poglej Reka, Hrvaška in Predor Učka

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Reka, Hrvaška in Primož Trubar

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Poglej Reka, Hrvaška in Primorska

Primorsko-goranska županija

Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Reka, Hrvaška in Primorsko-goranska županija

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Poglej Reka, Hrvaška in Pristanišče

Pristanišče Reka

Terminal za zabojnike Naftni terminal v Omišalju, na otoku Krk Bombardiranje pristanišča med 2. svetovno vojno Pristanišče Reka je hrvaško pristanišče ob mestu Reka, na obalah Kvarnerja v Jadranskem morju.

Poglej Reka, Hrvaška in Pristanišče Reka

Prostitucija

Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.

Poglej Reka, Hrvaška in Prostitucija

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Reka, Hrvaška in Prva svetovna vojna

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Poglej Reka, Hrvaška in Prvo Francosko cesarstvo

Pust

Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Poglej Reka, Hrvaška in Pust

Rab

Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.

Poglej Reka, Hrvaška in Rab

Rapalska pogodba

Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.

Poglej Reka, Hrvaška in Rapalska pogodba

Reški predor

Vhod v predor pri stolnici sv. Vida Notranjost predora Reški predor (TunelRi) je predor za pešce pod starim mestnim jedrom Reke.

Poglej Reka, Hrvaška in Reški predor

Reški zaliv

Pogled na Reški zaliv z Reko in Učko v ozadju Reški zaliv (hrvaško Riječki zaljev) je najsevernejši del Kvarnerja.

Poglej Reka, Hrvaška in Reški zaliv

Registrske tablice Hrvaške

Nova različica registrskih oznak od leta 2016 Različica registrskih oznak pred letom 2016 Registrske tablice na Hrvaškem so sestavljene iz dvočrkovne oznake mesta, ki ji sledi hrvaški grb ter tri ali štiri številke in ena ali dve črki.

Poglej Reka, Hrvaška in Registrske tablice Hrvaške

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Reka, Hrvaška in Religija

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Reka, Hrvaška in Renesansa

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Poglej Reka, Hrvaška in Revolucije leta 1848

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Reka, Hrvaška in Rim

Rimske terme

V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.

Poglej Reka, Hrvaška in Rimske terme

Rječina

Rječina (italijansko Fiumara) je reka v Hrvaškem primorju, dolga 18,7 kilometra.

Poglej Reka, Hrvaška in Rječina

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Poglej Reka, Hrvaška in Romanje

Romunščina

Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).

Poglej Reka, Hrvaška in Romunščina

Rostock

Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.

Poglej Reka, Hrvaška in Rostock

Rušilec

Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.

Poglej Reka, Hrvaška in Rušilec

Rudi Šeligo

Rudi Šeligo, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, visokošolski učitelj statistike in politik, * 14. maj 1935, Sušak pri Reki, † 22. januar 2004, Ljubljana.

Poglej Reka, Hrvaška in Rudi Šeligo

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Poglej Reka, Hrvaška in Samostan

Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.

Poglej Reka, Hrvaška in Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Poglej Reka, Hrvaška in Severna Makedonija

Seznam mest na Hrvaškem

Naselje na Hrvaškem lahko pridobi status mesta (hrvaško: grad).

Poglej Reka, Hrvaška in Seznam mest na Hrvaškem

Seznam naselij na Hrvaškem

Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.

Poglej Reka, Hrvaška in Seznam naselij na Hrvaškem

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.

Poglej Reka, Hrvaška in Seznam suverenih držav

Sile osi

Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.

Poglej Reka, Hrvaška in Sile osi

Sinagoga

Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.

Poglej Reka, Hrvaška in Sinagoga

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Reka, Hrvaška in Slovani

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Reka, Hrvaška in Slovenščina

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Reka, Hrvaška in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Reka, Hrvaška in Slovenija

Socialistična republika Hrvaška

Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej Reka, Hrvaška in Socialistična republika Hrvaška

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Reka, Hrvaška in Split

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Reka, Hrvaška in Srbščina

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Reka, Hrvaška in Srbi

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Reka, Hrvaška in Srbija

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Reka, Hrvaška in Srednjeevropski čas

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Poglej Reka, Hrvaška in St. Pölten

Stadion Kantrida

Stadion Kantrida Kantrida je nogometni stadion v hrvaškem mestu Reka.

Poglej Reka, Hrvaška in Stadion Kantrida

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Reka, Hrvaška in Starorimska civilizacija

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Poglej Reka, Hrvaška in Stolnica

Stopnice Petra Kružića

Srednji del stopnic Petra Kružića Rječino je bil zgrajen kasneje. Stopnice Petra Kružića ali Trsatske stopnice (stube ali škale) so kamnite stopnice na Reki, ki vodijo z reške Delte na Trsat.

Poglej Reka, Hrvaška in Stopnice Petra Kružića

Stotnik

Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.

Poglej Reka, Hrvaška in Stotnik

Sušak

Sušak je naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Poglej Reka, Hrvaška in Sušak

Sušak, Reka

Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.

Poglej Reka, Hrvaška in Sušak, Reka

Sveta Marija

Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.

Poglej Reka, Hrvaška in Sveta Marija

Sveti Vid

Štirinajst priprošnjikov Sveti Vid iz Nuremberške kronike, 1493 Sveti Vid, * Mazara, Sicilija, † okrog 304 v Lukaniji, Južna Italija.

Poglej Reka, Hrvaška in Sveti Vid

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Poglej Reka, Hrvaška in The New York Times

Torpedo

Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.

Poglej Reka, Hrvaška in Torpedo

Torpedovka

Ameriški torpedni čoln PT-105 Torpedovka (tudi torpedni čoln) je manjša in hitra vojna ladja, ki je namenjena za izstreljevanjem torpedov proti večjim in bolj počasnimi plovilom (npr. bojne ladje, tankerji, letalonosilke...). Zaradi majhnosti so torpedovke namenjena za priobalno delovanje oz.

Poglej Reka, Hrvaška in Torpedovka

Tramvaj

Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).

Poglej Reka, Hrvaška in Tramvaj

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Reka, Hrvaška in Tretji rajh

Trolejbus

Debrecenu '''Shema trolejbusa''' 1: električna napeljava; 2: označevalna tabla; 3: vzvratno ogledalo; 4: luči; 5: vstopna vrata; 6: prednje kolo; 7: izstopna vrata; 8: pogonsko kolo; 9: stranske letve; 10: držalo; 11: kabel ali vrv; 12: prevodnik; 13: vodilo; 14: zračnik; 15: strešni generator; 16: interna številka trolejbusa.

Poglej Reka, Hrvaška in Trolejbus

Trsat

Trsát je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del Reke na Hrvaškem in ga predstavlja krajevni odbor Grad Trsat.

Poglej Reka, Hrvaška in Trsat

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Reka, Hrvaška in Trst

Učka

Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).

Poglej Reka, Hrvaška in Učka

Univerza na Reki

Univerza na Reki (izvirno) je univerza na Hrvaškem.

Poglej Reka, Hrvaška in Univerza na Reki

Uskoki

Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.

Poglej Reka, Hrvaška in Uskoki

Velika gospodarska kriza

BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.

Poglej Reka, Hrvaška in Velika gospodarska kriza

Viškovo

Viškovo je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Viškovo; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Viškovo

Viktor Emanuel III.

Viktor Emanuel III.

Poglej Reka, Hrvaška in Viktor Emanuel III.

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Reka, Hrvaška in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Reka, Hrvaška in Zagreb

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Poglej Reka, Hrvaška in Zahodno Rimsko cesarstvo

Zamorček

Morčič Zamorček ali murček, po hrvaški obliki tudi morčič, je nakitni motiv v obliki glave temnopolte osebe s turbanom, ki je značilen za severnojadransko obmorje in kasneje povezano alpsko območje.

Poglej Reka, Hrvaška in Zamorček

Zvonik

baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.

Poglej Reka, Hrvaška in Zvonik

13. korpus (JLA)

13.

Poglej Reka, Hrvaška in 13. korpus (JLA)

4. armada (NOVJ)

4.

Poglej Reka, Hrvaška in 4. armada (NOVJ)

Glej tudi

Mesta na Hrvaškem

Naselja Primorsko-goranske županije

Prav tako znan kot Reka (Hrvaška), Rijeka.

, Frančiškani, Francoščina, Frankopani, Frankovsko cesarstvo, Friderik III. Habsburški, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gabriele D'Annunzio, Galway, Gdansk, Genova, Giovanni Giolitti, Glagolica, Grad Trsat, Gustav Klimt, Habsburžani, Henrik V. Nemški, HNK Rijeka, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvaška kuna, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki, Hrvati, Ilirske province, Inštitut za narodnostna vprašanja, Iredentizem, Irska, Istra, Italija, Italijanščina, Italijani, Italijansko bojišče (prva svetovna bojna), Ivan Zajc, Jadransko morje, Janez Trdina, Janez Vajkard Valvasor, Japonska, Jelšane, Jelenje, Jezuitski kolegij na Reki, Josip Jelačić, Judje, Jugoslovanska ljudska armada, Jugoslovanski partizani, Kalvinizem, Karel VI. Habsburški, Karlovec, Kastav, Katolištvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Kitajska, Klana, Koloman Ogrski, Kolpa, Koncentracijsko taborišče Rab, Koprivnica, Hrvaška, Kostrena, Kraljeva vojna mornarica, Kraljevica, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Krški most, Križarka, Krk, Kupola, Kvarner, La Voce del Popolo, Ladjedelnica 3. Maj, Langobardi, Laval Nugent von Westmeath, Letališče Reka, Liburni, Lika, Lipa, Matulji, Ljubljana, Londonski sporazum (1915), Lovran, Luteranstvo, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Terezija, Marijan Čad, Matija Čop, Matulji, Mestna vrata, Mesto, Mirovna pogodba z Italijo (1947), Mošćenička Draga, Morganova linija, Mozaik, Multimedijski center RTV Slovenija, Municipij, Muslimani, Muzej, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Narečje, Nedeljski dnevnik, Nemčija, Nemščina, Neolitik, New York, Novi list (Reka), Novi Sad, Omišalj, Opatija, Primorsko-goranska županija, Oratorij (cerkev), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Ostrogotsko kraljestvo, Otrantska vrata, Paleolitik, Piratstvo, Plomin, Podhum, Hrvaška, Podmornica, Poljščina, Poljska, Potres, Prebivalstvo, Predor Učka, Primož Trubar, Primorska, Primorsko-goranska županija, Pristanišče, Pristanišče Reka, Prostitucija, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Pust, Rab, Rapalska pogodba, Reški predor, Reški zaliv, Registrske tablice Hrvaške, Religija, Renesansa, Revolucije leta 1848, Rim, Rimske terme, Rječina, Romanje, Romunščina, Rostock, Rušilec, Rudi Šeligo, Samostan, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Severna Makedonija, Seznam mest na Hrvaškem, Seznam naselij na Hrvaškem, Seznam suverenih držav, Sile osi, Sinagoga, Slovani, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Socialistična republika Hrvaška, Split, Srbščina, Srbi, Srbija, Srednjeevropski čas, St. Pölten, Stadion Kantrida, Starorimska civilizacija, Stolnica, Stopnice Petra Kružića, Stotnik, Sušak, Sušak, Reka, Sveta Marija, Sveti Vid, The New York Times, Torpedo, Torpedovka, Tramvaj, Tretji rajh, Trolejbus, Trsat, Trst, Učka, Univerza na Reki, Uskoki, Velika gospodarska kriza, Viškovo, Viktor Emanuel III., Vzhodna pravoslavna cerkev, Zagreb, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zamorček, Zvonik, 13. korpus (JLA), 4. armada (NOVJ).