Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Armada, Štab, Boško Šiljegović, Druga svetovna vojna, Generallajtnant, Gorski kotar, Istra, Italija, Josip Broz - Tito, Jugoslovanski partizani, Komandant, Kopenska vojska, Koroška (zvezna dežela), Kraljevina Jugoslavija, Lika, Ljubljana, Narodnoosvobodilni boj, Partizan, Pavle Jakšić, Petar Drapšin, Politični komisar, Polkovnik, Postojna, Primorska, Prva svetovna vojna, Seznam armad Kraljevine Jugoslavije, Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije, Tržaška operacija, Trst, Vojna enciklopedija, 1. marec, 11. korpus (NOVJ), 19. (severnodalmatinska) divizija (NOVJ), 1945, 20. (srednjedalmatinska) divizija (NOVJ), 26. (južnodalmatinska) divizija (NOVJ), 29. (hercegovska) divizija (NOVJ), 43. (istrska) divizija (NOVJ), 7. korpus NOVJ, 8. korpus (NOVJ), 9. (dalmacijska) divizija (NOVJ), 9. korpus NOVJ.
Armada
Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Armada · Poglej več »
Štab
Štab je vojaški vodstveni organ, katerega osnovni namen je zbiranje, urejanje ter ovrednotenje podatkov, ter tako pomagajo poveljniku enote, formacije oz.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Štab · Poglej več »
Boško Šiljegović
Boško Blagoja Šiljegović, bosanskohercegovski general, partizan, politični komisar, enciklopedist in narodni heroj, * 6. maj 1915, Mirkovac (Bosanska Dubica), † 1990.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Boško Šiljegović · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Generallajtnant
Generallajtnant (popačenka iz nemščine Generalleutnant) je nekdanji jugoslovanski vojaški čin, ki je ustrezal položaju generalporočnika.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Generallajtnant · Poglej več »
Gorski kotar
Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Gorski kotar · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Italija · Poglej več »
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Josip Broz - Tito · Poglej več »
Jugoslovanski partizani
Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi." Jugoslovanski partizani (uradno ime Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, kratica NOV in POJ) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v narodnoosvobodilnem boju.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Jugoslovanski partizani · Poglej več »
Komandant
GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Komandant · Poglej več »
Kopenska vojska
avstrijske vojske okoli leta 1800 Kopenska vojska je veja oboroženih sil, ki izvaja vojaške naloge na kopnem.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Kopenska vojska · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Lika
Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Lika · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Ljubljana · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Partizan · Poglej več »
Pavle Jakšić
Pavle Jakšić, jugoslovanski general, * 2. december 1913, † 4. februar 2005.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Pavle Jakšić · Poglej več »
Petar Drapšin
Petar Drapšin, srbski španski borec, komunist, prvoborec, partizan, general in narodni heroj, * 15. november 1914, Turija pri Srbobranu, Srbija, † 2. november 1945, Beograd.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Petar Drapšin · Poglej več »
Politični komisar
Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Politični komisar · Poglej več »
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Polkovnik · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Postojna · Poglej več »
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Primorska · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam armad Kraljevine Jugoslavije
Seznam armad Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Seznam armad Kraljevine Jugoslavije · Poglej več »
Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije
Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije je več bitk narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije · Poglej več »
Tržaška operacija
Tržaška operacija (tudi osvoboditev Trsta) je bil spopad ob koncu druge svetovne vojne, v katerem je Jugoslovanska armada porazila nacistične enote in zavzela Trst.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Tržaška operacija · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Trst · Poglej več »
Vojna enciklopedija
Vojna enciklopedija je splošno vojaško delo, ki je nastalo v SFRJ in bilo izdano dvakrat: v letih 1958 do 1969 ter od 1970 do 1976 (ta izdaja je doživela tudi ponatis leta 1985).
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in Vojna enciklopedija · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 1. marec · Poglej več »
11. korpus (NOVJ)
11.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 11. korpus (NOVJ) · Poglej več »
19. (severnodalmatinska) divizija (NOVJ)
19.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 19. (severnodalmatinska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 1945 · Poglej več »
20. (srednjedalmatinska) divizija (NOVJ)
20.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 20. (srednjedalmatinska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
26. (južnodalmatinska) divizija (NOVJ)
26.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 26. (južnodalmatinska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
29. (hercegovska) divizija (NOVJ)
29.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 29. (hercegovska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
43. (istrska) divizija (NOVJ)
43.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 43. (istrska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
7. korpus NOVJ
7.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 7. korpus NOVJ · Poglej več »
8. korpus (NOVJ)
8.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 8. korpus (NOVJ) · Poglej več »
9. (dalmacijska) divizija (NOVJ)
9.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 9. (dalmacijska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
9. korpus NOVJ
9.
Novo!!: 4. armada (NOVJ) in 9. korpus NOVJ · Poglej več »
