Odpri v Google MapsKazalo
147 odnosi: Antika, Antiklinala, Apsida, Azija, Črno morje, Baker, Balkan, Bela štorklja, Bela vrba, Belorobi netopir, Biotska raznovrstnost, BirdLife International, Bizantinsko cesarstvo, Bodeča lobodika, Bolgarija, Bospor, Bronasta doba, Burgas (okraj), Denacionalizacija, Divja mačka, Divja svinja, Dolmen, Druga balkanska vojna, Druga svetovna vojna, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dude, Dunaj, Dvoživke, Egejsko morje, Egiptovski jastreb, Ekološka sukcesija, Ekoregija, Ekosistem, Endemit, Evropska unija, Gospodarjenje z gozdom, Gozdarstvo, Graden, Grki, Habitat, Haron, Hrast, Iberski polotok, Ilindenska-preobrazbena vstaja, Ivan Aleksander, Ivje, Jama, Jazbec, Južna Evropa, Jura, ... Razširi indeks (97 več) »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Naravni park Strandža in Antika
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Naravni park Strandža in Antiklinala
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Naravni park Strandža in Apsida
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Naravni park Strandža in Azija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Naravni park Strandža in Črno morje
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Naravni park Strandža in Baker
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Naravni park Strandža in Balkan
Bela štorklja
Bližnji posnetek glave odrasle štorklje Bela štorklja v letu Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro znana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki.
Poglej Naravni park Strandža in Bela štorklja
Bela vrba
Bela vrba (znanstveno ime Salix alba) je listopadno drevo iz družine vrbovk.
Poglej Naravni park Strandža in Bela vrba
Belorobi netopir
Belorobi netopir (znanstveno ime Pipistrellus kuhlii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji in delih Severne Afrike.
Poglej Naravni park Strandža in Belorobi netopir
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Naravni park Strandža in Biotska raznovrstnost
BirdLife International
Znak BirdLife International (sprva International Council for Bird Preservation, slovensko Mednarodni odbor za varovanje ptic) je mednarodna naravovarstvena organizacija, ki deluje na področju zaščite ptic in njihovih habitatov.
Poglej Naravni park Strandža in BirdLife International
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Naravni park Strandža in Bizantinsko cesarstvo
Bodeča lobodika
Bodéča lobodíka, pogosteje samo lobodika (znanstveno ime Ruscus aculeatus) je zimzeleni grm z značilnimi rdečimi jagodami, ki se uporablja kot božični okras, iz družine beluševk.
Poglej Naravni park Strandža in Bodeča lobodika
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Naravni park Strandža in Bolgarija
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Naravni park Strandža in Bospor
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Naravni park Strandža in Bronasta doba
Burgas (okraj)
Okraj Burgas v Bolgariji. Okraj Burgas je eden izmed 28 okrajev v Bolgariji.
Poglej Naravni park Strandža in Burgas (okraj)
Denacionalizacija
Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz.
Poglej Naravni park Strandža in Denacionalizacija
Divja mačka
Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.
Poglej Naravni park Strandža in Divja mačka
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Naravni park Strandža in Divja svinja
Dolmen
Poulnabrone dolmen, grofija Clare, Irska Dolmen (tudi cromlech, anta, Hünengrab, Hunebed, quoit) je vrsta megalitske grobnice, po navadi sestavljen iz treh ali več pokonci štrlečih kamnov, podpirajočih večjo ploščato kamnito tablo.
Poglej Naravni park Strandža in Dolmen
Druga balkanska vojna
Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.
Poglej Naravni park Strandža in Druga balkanska vojna
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Naravni park Strandža in Druga svetovna vojna
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Naravni park Strandža in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dude
Godec na dude Dúde so glasbilo (pihalo) z vrečastim rezervoarjem za zrak (meh), ki je običajno iz usnja ali obdelane živalske kože, ter eno ali več piščalmi.
Poglej Naravni park Strandža in Dude
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Naravni park Strandža in Dunaj
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Naravni park Strandža in Dvoživke
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Naravni park Strandža in Egejsko morje
Egiptovski jastreb
Egiptovski jastreb (znanstveno ime Neophron percnopterus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Neophron.
Poglej Naravni park Strandža in Egiptovski jastreb
Ekološka sukcesija
Sekundarna sukcesija na opuščenem travniku Sukcesija je v ekologiji usmerjeno spreminjanje združbe organizmov v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv rastlinstva na okolje.
Poglej Naravni park Strandža in Ekološka sukcesija
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Naravni park Strandža in Ekoregija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Naravni park Strandža in Ekosistem
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Naravni park Strandža in Endemit
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Naravni park Strandža in Evropska unija
Gospodarjenje z gozdom
Gospodarjenje z gozdom je osnovna dejavnost v gozdarstvu.
Poglej Naravni park Strandža in Gospodarjenje z gozdom
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Naravni park Strandža in Gozdarstvo
Graden
Listje in želod Graden (znanstveno ime Quercus petraea ali Quercus sessiliflora) je vrsta hrasta, ki je samonikel v pretežnem delu srednje in jugovzhodne Evrope.
Poglej Naravni park Strandža in Graden
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Naravni park Strandža in Grki
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Naravni park Strandža in Habitat
Haron
Božansko komedijo''. Haron (grško Χάρον: Háron - kruti sijaj) je v grški mitologiji voznik, ki vozi umrle duše čez reko Aheron (Stiks).
Poglej Naravni park Strandža in Haron
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Naravni park Strandža in Hrast
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Naravni park Strandža in Iberski polotok
Ilindenska-preobrazbena vstaja
Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903.
Poglej Naravni park Strandža in Ilindenska-preobrazbena vstaja
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Naravni park Strandža in Ivan Aleksander
Ivje
Kristali v ivju Ivje Ívje (tudi ínje) je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.
Poglej Naravni park Strandža in Ivje
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Naravni park Strandža in Jama
Jazbec
Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.
Poglej Naravni park Strandža in Jazbec
Južna Evropa
Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.
Poglej Naravni park Strandža in Južna Evropa
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Naravni park Strandža in Jura
Jurjevo
Jurjevo je pomladni praznik, ki se praznuje 23.
Poglej Naravni park Strandža in Jurjevo
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Naravni park Strandža in Justinijan I.
Kalovo
Kalovo (izvirno Калово) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Trgovište; slednja pa je del Pčinjskega upravnega okraja.
Poglej Naravni park Strandža in Kalovo
Klerik
Celju (2010) Klerik Etiopski duhovnik Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.
Poglej Naravni park Strandža in Klerik
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Naravni park Strandža in Konglomerat
Kraški gaber
Kraški gaber (znanstveno ime Carpinus orientalis) je listopadna drevesna vrsta, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Naravni park Strandža in Kraški gaber
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Poglej Naravni park Strandža in Krajinski park
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Naravni park Strandža in Kras
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Naravni park Strandža in Kreda
Kuna belica
Kúna belíca (znanstveno ime Martes foina) je zver iz rodu kun.
Poglej Naravni park Strandža in Kuna belica
Kuna zlatica
Kúna zlatíca (znanstveno ime Martes martes) je zver iz rodu kun.
Poglej Naravni park Strandža in Kuna zlatica
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Naravni park Strandža in Kvartar
Kаzanlăška grobnica
Kazanlăška tračanska grobnica (bolgarsko Казанлъшка гробница, Kazanlǎška grobnica) je obokana, iz opeke zidana čebeljemu panju (tholos) podobna grobnica pri Kazanlăku v osrednji Bolgariji.
Poglej Naravni park Strandža in Kаzanlăška grobnica
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Naravni park Strandža in Ledena doba
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu je kopenski habitatni tip zmernega podnebja, ki ga je opredelil Svetovni sklad za naravo, z ekoregijami širokolistnega drevja ter z ekoregijami mešanega gozda iglavcev in širokolistnega drevja.
Poglej Naravni park Strandža in Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Naravni park Strandža in Magmatska kamnina
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Naravni park Strandža in Makedonija (regija)
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Naravni park Strandža in Marmarsko morje
Martinček
Martinček ali evropska siva kuščarica (znanstveno ime Lacerta agilis) je vrsta kuščarice.
Poglej Naravni park Strandža in Martinček
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Poglej Naravni park Strandža in Meander
Mednarodno pomembno območje za ptice
Mednarodno pomembna območja za ptice (Important Bird Area; kratica IBA) so mednarodno pomembna območja (habitati) namenjena ohranjanju populacij ptic.
Poglej Naravni park Strandža in Mednarodno pomembno območje za ptice
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Naravni park Strandža in Megalit
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Naravni park Strandža in Metalurgija
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Naravni park Strandža in Metamorfne kamnine
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Naravni park Strandža in Mezozoik
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Naravni park Strandža in Miocen
Močvirska sklednica
Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike.
Poglej Naravni park Strandža in Močvirska sklednica
Naravni rezervat
Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Poglej Naravni park Strandža in Naravni rezervat
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Naravni park Strandža in Narodni park
Natura 2000
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost.
Poglej Naravni park Strandža in Natura 2000
Navadna česnovka
Navadna česnovka (znanstveno ime Pelobates fuscus) je vrsta žabe, ki je razširjena v osrednji Evropi in zahodni Aziji in je uvrščena na Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji kot ranljiva (V) vrsta.
Poglej Naravni park Strandža in Navadna česnovka
Navadna lisica
Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.
Poglej Naravni park Strandža in Navadna lisica
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Poglej Naravni park Strandža in Navadni gad
Navadni gož
Navadni gož (znanstveno ime Zamenis longissimus, prej Elaphe longissima) je nestrupena evropska kača, ki je razširjena po skoraj vsej Sloveniji.
Poglej Naravni park Strandža in Navadni gož
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Poglej Naravni park Strandža in Navadni jelen
Navadni močerad
Navadni močerad ali pisani močerad (znanstveno ime Salamandra salamandra) je repata dvoživka.
Poglej Naravni park Strandža in Navadni močerad
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Naravni park Strandža in Neogen
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Naravni park Strandža in Neolitik
Nesnovna kulturna dediščina
Nesnovna kulturna dediščina je v Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.
Poglej Naravni park Strandža in Nesnovna kulturna dediščina
Nestinarstvo
Anastenarija je tradicionalni obred bosonoge hoje po žerjavici z ekstatičnim plesom, ki se izvaja v nekaterih vaseh v severni Grčiji in južni Bolgariji.
Poglej Naravni park Strandža in Nestinarstvo
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Naravni park Strandža in Netopirji
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Naravni park Strandža in Nevretenčarji
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Naravni park Strandža in New York
Obrečna prst
Obrečna prst (tudi aluvialna prst, fluvisol) je prst, ki nastane s preperevanjem naplavin na prodiščih vzdolž rek in potokov.
Poglej Naravni park Strandža in Obrečna prst
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Naravni park Strandža in Odriško kraljestvo
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Naravni park Strandža in Oglje
Orel
Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.
Poglej Naravni park Strandža in Orel
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Naravni park Strandža in Osmansko cesarstvo
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Naravni park Strandža in Oxford
Palearktika
Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Naravni park Strandža in Palearktika
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Naravni park Strandža in Paleozoik
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Naravni park Strandža in Piratstvo
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Naravni park Strandža in Plazilci
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Naravni park Strandža in Poganstvo
Polhi
Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.
Poglej Naravni park Strandža in Polhi
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Naravni park Strandža in Ponor in požiralnik
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Poglej Naravni park Strandža in Pragozd
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Naravni park Strandža in Program Človek in biosfera
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Naravni park Strandža in Prst (pedologija)
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Poglej Naravni park Strandža in Prva balkanska vojna
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Naravni park Strandža in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Naravni park Strandža in Ptiči
Relikt (biologija)
Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.
Poglej Naravni park Strandža in Relikt (biologija)
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Naravni park Strandža in Ribe
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Naravni park Strandža in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Naravni park Strandža in Rimsko cesarstvo
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Poglej Naravni park Strandža in Ris
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Naravni park Strandža in Rjavi medved
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Naravni park Strandža in Rod (biologija)
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Naravni park Strandža in Rodopi
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Naravni park Strandža in Romi
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Naravni park Strandža in Rudarstvo
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Naravni park Strandža in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1828–1829)
Rusko-turška vojna (1828–1829) se je pričela z grško osamosvojitveno vojno in se končala s popolno rusko zmago.
Poglej Naravni park Strandža in Rusko-turška vojna (1828–1829)
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Naravni park Strandža in Sesalci
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Naravni park Strandža in Slovani
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Naravni park Strandža in Sofija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Naravni park Strandža in Srednji vek
Sredozemska medvedjica
Sredozemska medvedjica (znanstveno ime Monachus monachus) je vrsta tjulnja iz družine pravih tjulnjev.
Poglej Naravni park Strandža in Sredozemska medvedjica
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Naravni park Strandža in Sredozemsko podnebje
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Poglej Naravni park Strandža in Srna
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Naravni park Strandža in Stara cerkvena slovanščina
Svetovna zveza za varstvo narave
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (oz. International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources - prejšnji uradni imeni, sedaj pa International Union for Conservation of Nature, kratica IUCN) je organizacija s sedežem v Švici, katere poslanstvo je vplivati, spodbujati in pomagati družbam po vsem svetu ohraniti celovitost in raznovrstnost narave ter zagotoviti, da je kakršnakoli raba naravnih virov pravična in trajnostna.
Poglej Naravni park Strandža in Svetovna zveza za varstvo narave
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Naravni park Strandža in Tračani
Trajnostnost
Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.
Poglej Naravni park Strandža in Trajnostnost
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Naravni park Strandža in Trakija (rimska provinca)
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Naravni park Strandža in Trias
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Naravni park Strandža in Turčija
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Naravni park Strandža in Turizem
Vakcinij
Vakcinij (znanstveno ime Vaccinium) je rod grmičevja v družini Ericaceae (vresnic).
Poglej Naravni park Strandža in Vakcinij
Velika uharica
Velika uharica (znanstveno ime Bubo bubo) je sova iz družine pravih sov, ki živi v gorskih gozdovih Evrope, Severne Afrike in Azije.
Poglej Naravni park Strandža in Velika uharica
Velikouhi netopir
Velikouhi netopir (znanstveno ime Myotis bechsteinii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena po Evraziji.
Poglej Naravni park Strandža in Velikouhi netopir
Vidra
Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.
Poglej Naravni park Strandža in Vidra
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Naravni park Strandža in Volk
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Naravni park Strandža in Vretenčarji
Zelena rega
Zelena rega (znanstveno ime Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae).
Poglej Naravni park Strandža in Zelena rega
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Naravni park Strandža in Zveri