Kazalo
31 odnosi: Alfred Russel Wallace, Arabsko morje, Beringov preliv, Biogeografija, Biotska raznovrstnost, Družina (biologija), Evropa, Gozd, Himalaja, Kaspijsko jezero, Ljudska republika Kitajska, Nearktika, Ornitologija, Plazilci, Rakov povratnik, Sahara, Sesalci, Severna Afrika, Severna Amerika, Severna Azija, Srednja Azija, Sredozemsko morje, Sredozemsko podnebje, Stari svet, Stepa, Tajga, Tundra, Uralsko gorovje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zoologija.
- Biogeografija
- Biogeografske regije
- Ekoregije Evrope
- Geobotanika
Alfred Russel Wallace
Alfred Russel Wallace, OM, FRS, britanski naravoslovec, raziskovalec, geograf, antropolog in biolog, * 8. januar 1823, Usk, Monmouthshire, Wales, † 7. november 1913, Broadstone, Dorset, Anglija.
Poglej Palearktika in Alfred Russel Wallace
Arabsko morje
Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.
Poglej Palearktika in Arabsko morje
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Palearktika in Beringov preliv
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Palearktika in Biogeografija
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Palearktika in Biotska raznovrstnost
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Palearktika in Družina (biologija)
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Palearktika in Evropa
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Palearktika in Gozd
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Palearktika in Himalaja
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Palearktika in Kaspijsko jezero
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Palearktika in Ljudska republika Kitajska
Nearktika
Razmejitev Nearktike na zemljevidu sveta Nearktika je ena od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Palearktika in Nearktika
Ornitologija
Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.
Poglej Palearktika in Ornitologija
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Palearktika in Plazilci
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Poglej Palearktika in Rakov povratnik
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Poglej Palearktika in Sahara
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Palearktika in Sesalci
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Palearktika in Severna Afrika
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Palearktika in Severna Amerika
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Poglej Palearktika in Severna Azija
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Palearktika in Srednja Azija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Palearktika in Sredozemsko morje
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Palearktika in Sredozemsko podnebje
Stari svet
Ptolemajev zemljevid vsega znanega sveta iz 2. stoletja n.št. (replika iz leta 1467) Stari svet je skupno ime za del sveta, ki je bil poznan evropskim ljudstvom pred odkritjem Amerike leta 1492, torej Afriko, Azijo in Evropo brez Amerik in Oceanije.
Poglej Palearktika in Stari svet
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Palearktika in Stepa
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Palearktika in Tajga
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Palearktika in Tundra
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Palearktika in Uralsko gorovje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Palearktika in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Palearktika in Zemljepisna širina
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Palearktika in Zoologija