Hitreje kot brskalnik!
101 odnosi: Aachen, Aachenska stolnica, Abraham (škof), Adiža, Apulija, Augsburg, Aventinski grič, Šlezija, Švabska, Češka (zgodovinska dežela), Bamberška stolnica, Bamberg, Basel, Bazilij II., Benediktinski samostan Lorsch, Binkošti, Boleslav I. Poljski, Brenta (reka), Budišin, Cambrai, Capua, Cezar (naslov), Cluny (opatija), Danska, Fevd, Flandrija, Frankfurt ob Majni, Frankovska, Frankovsko cesarstvo, Göttingen, Gent, Goriški grofje, Gregorijanska reforma, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Henrik III. Bavarski, Hildesheim, Italija, Karel Veliki, Katolištvo, Köln, Kijev, Kolike, Konrad II. Nemški, Kralj, Laba, Lombardija, Lotaringija, Lužica, ..., Luksemburg, Mainz, Majna, Marijino rojstvo, Metz, Moravska, Odra, Oglejski patriarhat, Opatija Prüm, Oton I. Koroški, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Otoni, Papež Benedikt VIII., Papež Evgen III., Papež Sergij IV., Pavia, Piacenza (pokrajina), Plemenska vojvodina Saška, Poljska, Poznanj, Protipapež Gregor VI., Ravena, Regensburg, Ren, Rim, Salerno (pokrajina), Salijci, Samostan Reichenau, Simonija, Slovani, Spodnja Lorena, Sveti Odilo, Sveti Viligis, Svetnik, Sveto rimsko cesarstvo, Toskana, Trier, Turingija, Utrecht, Valenciennes, Verona, Vojvodina Bavarska, Vzhodnofrankovska država, Würzburg, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, 1024, 13. julij, 6. maj, 973. Razširi indeks (51 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Aachen · Poglej več »
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Aachenska stolnica · Poglej več »
Abraham (škof)
Abraham, 15.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Abraham (škof) · Poglej več »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Adiža · Poglej več »
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Apulija · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Augsburg · Poglej več »
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Aventinski grič · Poglej več »
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Šlezija · Poglej več »
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Švabska · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Bamberška stolnica
Bamberška stolnica (nemško: Bamberger Dom, uradno ime Bamberger Dom St. Peter und St. Georg) je cerkev v Bambergu v Nemčiji, dokončana v 13.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bamberška stolnica · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bamberg · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Basel · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bazilij II. · Poglej več »
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Benediktinski samostan Lorsch · Poglej več »
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Binkošti · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
Brenta (reka)
Brenta je italijanska reka, ki teče od pokrajine Trento do Jadranskega morja, južno od beneške lagune v Benečiji, na severovzhodu Italije.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Brenta (reka) · Poglej več »
Budišin
Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Budišin · Poglej več »
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cambrai · Poglej več »
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Capua · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cezar (naslov) · Poglej več »
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cluny (opatija) · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Danska · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Fevd · Poglej več »
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Flandrija · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Frankovska · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Göttingen · Poglej več »
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Gent · Poglej več »
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Goriški grofje · Poglej več »
Gregorijanska reforma
Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Gregorijanska reforma · Poglej več »
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik I. Bavarski · Poglej več »
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik I. Nemški · Poglej več »
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik II. Bavarski · Poglej več »
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik III. Bavarski · Poglej več »
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Hildesheim · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Italija · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Karel Veliki · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Katolištvo · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Köln · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Kijev · Poglej več »
Kolike
Kólika je krčevita bolečina v trebuhu, ki jo povzročajo krči gladkega mišičja Pogosto se pojavljajo pri dojenčkih, zlasti v prvih treh mesecih življenja in kasneje običajno nenadoma izzvenijo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Kolike · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Kralj · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Laba · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Lombardija · Poglej več »
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Lotaringija · Poglej več »
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Lužica · Poglej več »
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Luksemburg · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Mainz · Poglej več »
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Majna · Poglej več »
Marijino rojstvo
Marijino rojstvo, Domenico Ghirlandaio Rojstvo Božje matere, Ukrajina, okoli 1675 Máli šmáren (tudi mála máša ali mála gospójnica) je krščanski praznik, ko se verniki spominjajo rojstva Device Marije.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Marijino rojstvo · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Metz · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Moravska · Poglej več »
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Odra · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Opatija Prüm · Poglej več »
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton I. Koroški · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton I. Veliki · Poglej več »
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton II. · Poglej več »
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton III. · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Henrik II. Sveti in Otoni · Poglej več »
Papež Benedikt VIII.
Papež Benedikt VIII. ((Papa Benedictus Octavus) rojen kot Teofilakt II. Tuskulski (Theophylactus Secundus Tusculanus; Teofilatto II dei Conti di Tuscolo), je bil italijaski papež, * okrog 980, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. april 1024, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 18. maja 1012 do svoje smrti, 9. aprila 1024.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Benedikt VIII. · Poglej več »
Papež Evgen III.
Papež Evgen III. (rojen kot Bernardus (Bernardo) Paganelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1080, Pisa (Republika Pisa, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. julij 1153 (Tivoli (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Evgen III. · Poglej več »
Papež Sergij IV.
Papež Sergij IV. ((Papa Sergius Quartus) rojen kot Pietro Martino Buccaporci, je bil italijaski kardinal in papež, * okrog 970, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 12. maj 1012, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija) Papež je bil od julija 1009 do svoje smrti, 12. maja 1012.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Sergij IV. · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Pavia · Poglej več »
Piacenza (pokrajina)
Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Piacenza (pokrajina) · Poglej več »
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Plemenska vojvodina Saška · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Poljska · Poglej več »
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Poznanj · Poglej več »
Protipapež Gregor VI.
Protipapež Gregor VI. (Antipapa Gregorius Sextus), je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in protipapež; * Rim 10. stoletje, † po 1018 Protipapež je bil od maja do decembra 1012 – po nekaterih virih do aprila 1013; morda je bil ta čas celo pravi in zakoniti papež, vendar ga pogrešamo v papeških seznamih. Zato se je imenoval naslednji papež z imenom Gregor z isto številko kot ta protipapež: Gregor VI..
Novo!!: Henrik II. Sveti in Protipapež Gregor VI. · Poglej več »
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Ravena · Poglej več »
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Regensburg · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Ren · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Rim · Poglej več »
Salerno (pokrajina)
Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Salerno (pokrajina) · Poglej več »
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Salijci · Poglej več »
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Samostan Reichenau · Poglej več »
Simonija
Simonija je izraz, s katerim označujemo kupovanje funkcij in služb (predvsem cerkvenih) za denar.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Simonija · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Slovani · Poglej več »
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Spodnja Lorena · Poglej več »
Sveti Odilo
Odilo (tudi Odilon, Odilo Klinijski oziroma Odilo Clunyjski), krščanski duhovnik, benediktinec, opat in svetnik, * 962 Auvergne (Alvernija, danes Francija), † 1. januar 1049, Souvigny (danes Francija).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sveti Odilo · Poglej več »
Sveti Viligis
Sveti Viligis, od leta 975 do svoje smrti nadškof v Mainzu in državnik Svetega rimskega cesarstva, * okoli leta 940, † 23. februar 1011.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sveti Viligis · Poglej več »
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Svetnik · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Toskana · Poglej več »
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Trier · Poglej več »
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Turingija · Poglej več »
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Utrecht · Poglej več »
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Valenciennes · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Verona · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Würzburg · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »
1024
1024 (MXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1024 · Poglej več »
13. julij
13.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 13. julij · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 6. maj · Poglej več »
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 973 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Henrik II. Nemški, Henrik II. sveti, Sveti Areh, Sveti Henrik.
