Hitreje kot brskalnik!
130 odnosi: Aachen, Albin Koroški, Arleško kraljestvo, Árpádovci, Šmohor (Avstrijska Koroška), Župnija Šentvid pri Stični, Bamberška stolnica, Bamberški jezdec, Bamberg, Basel, Baselski Münster, Bellinzona, Benediktinski ženski samostan Nonnberg, Bizeljsko, Blejski grad, Boleslav I. Poljski, Boleslav III. Češki, Cerkev Marije rožnovenske, Črešnjice, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled, Cerkev sv. Areha, Frajhajm, Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija, Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju, Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cerkev svetega Jakoba, Beljak, Cerkev svetega Vida, Krems, Dürnstein, Ditrik III. Holandski, Drenthe, Ema Mělniška, Emnilda Lužiška, Furlanija, Geldern, Goslar, Grad Mauterndorf, Grad Neuschwanstein, Grad Petrapilosa, Grad Riegersburg, Grad Trebinje, Grad Waisenberg, Gradovi Bellinzone, Grofija Holandija, Grofija Zeeland, Grofje Weimarski, Henrik, Henrik I. Bavarski, Henrik II., Henrik II. Bavarski, Henrik III. Nemški, ..., Italijanski kralji, Jaroslav Modri, Judita Schweinfurtska, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karlov relikviarij, Koblenz, Konrad I. Koroški, Konrad II. Nemški, Koroška (vojvodina), Koroški vojvode, Kraljeva pfalca, Goslar, Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico, Oda Meissenska, Oldřih Češki, Oton I. Koroški, Oton I. Zutphenski, Oton III., Otoni, Otonska renesansa, Otonska umetnost, Papež Benedikt VIII., Papež Janez XIX., Papež Janez XVIII., Papež Sergij IV., Pavia, Perikope Henrika II., Pokljuka, Poppo Oglejski, Protipapež Gregor VI., Rammelsberg, Rodbina Welf, Rudolfini, Samostan Heiligenkreuz, Samostan Michaelsberg, Samostan Reichenau, Samostan svetega Lambrehta, San Miniato al Monte, Savinjska marka, Seznam cerkva v Sloveniji, Seznam cerkva v Sloveniji (H), Seznam zgodovinskih vsebin, Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka, Stein am Rhein, Sveti Emerik, Sveti Odilo, Sveto rimsko cesarstvo, Thietmar Merseburški, Viljem Savinjski, Visoki srednji vek, Vladivoj Češki, Vojvodina Češka, Vojvodina Bavarska, Volšperk, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, 1002, 1003, 1004, 1005, 1007, 1010, 1011, 1012, 1013, 1014, 1015, 1017, 1018, 1020, 1024, 1033, 13. julij, 14. maj, 18. maj, 3. marec, 30. januar, 6. maj, 973, 975. Razširi indeks (80 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Aachen · Poglej več »
Albin Koroški
Albin Koroški, tudi Albuin oziroma Albuin Briksenški – koroški palatinski plemič iz rodu Aribonov, škof in svetnik, * okrog 945 Koroško, † 5. februar 1006, Briksen (Južna Tirolska, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Albin Koroški · Poglej več »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Arleško kraljestvo · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Árpádovci · Poglej več »
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Šmohor (Avstrijska Koroška) · Poglej več »
Župnija Šentvid pri Stični
Župnija Šentvid pri Stični je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Grosuplje Nadškofije Ljubljana.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Župnija Šentvid pri Stični · Poglej več »
Bamberška stolnica
Bamberška stolnica (nemško: Bamberger Dom, uradno ime Bamberger Dom St. Peter und St. Georg) je cerkev v Bambergu v Nemčiji, dokončana v 13.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bamberška stolnica · Poglej več »
Bamberški jezdec
Bamberški jezdec (nemško Der Bamberger Reiter) je kamniti konjeniški kip iz zgodnjega 13.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bamberški jezdec · Poglej več »
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bamberg · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Basel · Poglej več »
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Baselski Münster · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bellinzona · Poglej več »
Benediktinski ženski samostan Nonnberg
Samostan Nonnberg, tudi samostan Erin po prvi opatici Erentrudis Salzburški, je benediktinski ženski samostan v Salzburgu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Benediktinski ženski samostan Nonnberg · Poglej več »
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Bizeljsko · Poglej več »
Blejski grad
Blejski grad pozimi Blejski grad je grad na strmi pečini, ki se dviga približno 139 m nad gladino Blejskega jezera pri Bledu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Blejski grad · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
Boleslav III. Češki
Boleslav III.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Boleslav III. Češki · Poglej več »
Cerkev Marije rožnovenske, Črešnjice
Cerkev Marije rožnovenske (uradno: Cerkev Naše ljube gospe rožnovenske), v Črešnjicah je župnijska cerkev župnije Črešnjice.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev Marije rožnovenske, Črešnjice · Poglej več »
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku, je podružnična cerkev Župnije Bled.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled · Poglej več »
Cerkev sv. Areha, Frajhajm
Cerkev sv.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev sv. Areha, Frajhajm · Poglej več »
Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode · Poglej več »
Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija
Cerkev sv.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija · Poglej več »
Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju
Podružnična cerkev sv.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju · Poglej več »
Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg
Cerkev sv.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg · Poglej več »
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Poglej več »
Cerkev svetega Jakoba, Beljak
Župnijska cerkev svetega Jakoba stoji v Beljaku na avstrijskem Koroškem in je posvečena sv. Jakobu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev svetega Jakoba, Beljak · Poglej več »
Cerkev svetega Vida, Krems
Cerkev svetega Vida v mestu Krems an der Donau, je rimskokatoliška cerkev in gre za donacijo cesarja Henrika II. iz leta 1014 in je bila sprva tako imenovana "mati cerkev", velika prostrana.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Cerkev svetega Vida, Krems · Poglej več »
Dürnstein
Dürnstein je mestece ob reki Donavi v okrožju Krems-Land, v avstrijski deželi Spodnja Avstrija.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Dürnstein · Poglej več »
Ditrik III. Holandski
Ditrik III. (Teoderik) (okoli 982 To izhaja iz pisne navedbe, da je bil star dvanajst let, ko je bil njegov oče leta 993 umorjen (Rimana kronika Holandije I rr. 913-916 (p.). - 27. maj 1039Johannes de Beke, Necrologium Egmundanum ((ed.), Fontes Egmundenses, Utrecht, 1933, p. 107): Anno Domini MXXXIX tercius Theodericus Hollandie quartus comes obiit VI kal. Iunii), z vzdevkom Jeruzalemski ("Jeruzalemski romar"), je bil Frizijski grof (comes Fresonum). Bil je grof Zahodne Frizije od leta 993 do 1039 (iz katere je nastala kasnejša Grofija Holandija).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Ditrik III. Holandski · Poglej več »
Drenthe
Drenthe je pokrajina ali provinca Nizozemske, ki se nahaja v severovzhodnem delu države.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Drenthe · Poglej več »
Ema Mělniška
Ema (češko Emma) je bila češka vojvodinja kot druga žena vojvode Boleslava II. Češkega, * okoli 948, † 2. november 1006, Mělník, Vojvodina Češka.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Ema Mělniška · Poglej več »
Emnilda Lužiška
Emnilda Lužiška (poljsko Emnilda słowiańska) je bila slovanska plemkinja in od leta 992 s poroko s Pjastom Boleslavom I. Hrabrim vojvodinja Poljske, * okoli 970–975, † 1017.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Emnilda Lužiška · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Furlanija · Poglej več »
Geldern
Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Geldern · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Goslar · Poglej več »
Grad Mauterndorf
Grad Mauterndorf (nemško Burg Mauterndorf) je grad v občini Mauterndorf, v avstrijski deželi Salzburg.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grad Mauterndorf · Poglej več »
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grad Neuschwanstein · Poglej več »
Grad Petrapilosa
Grad Petrapilosa (Petrapilosa, Pietrapelosa, Rauenstein, Wollenstein), tudi poznan kot Kostel, Kosmati grad, Petrapilosa, Kaštel, Kosmati Kaštel, Kosmati Koštel, Pietra Pelosa, Petrepiloza, Ruvin, Petra Pilosa, Kostel Petrapilosa, je bila trdnjava (oziroma sedaj ruševine) v Istri blizu Buzeta, stoječa na visokem skalnem grebenu nad potokom Bračana, 1,5 km severneje od njegovega izliva v Mirno.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grad Petrapilosa · Poglej več »
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grad Riegersburg · Poglej več »
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grad Trebinje · Poglej več »
Grad Waisenberg
Grad Waisenberg ali Važenberk (nemško Burg Waisenberg) tudi castrum Waysenberc, Weyssenwurg se dviga na izolirani, skalnati gozdni vzpetini približno 7 kilometrov severozahodno od Velikovca na trasi ceste proti Mostiču na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grad Waisenberg · Poglej več »
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Gradovi Bellinzone · Poglej več »
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grofija Holandija · Poglej več »
Grofija Zeeland
Grofija Zeeland je bila grofija Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grofija Zeeland · Poglej več »
Grofje Weimarski
Grb grofije Orlamünde Weimarski, tudi Weimar-Orlamündski, je bila pomembna plemiška družina, ki je od 10.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Grofje Weimarski · Poglej več »
Henrik
Henrik je moško osebno ime.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik · Poglej več »
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik I. Bavarski · Poglej več »
Henrik II.
Henrik II. je ime več oseb (razvrščenih po letnici smrti).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik II. · Poglej več »
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik II. Bavarski · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Italijanski kralji · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Jaroslav Modri · Poglej več »
Judita Schweinfurtska
Judita Schweinfurtska (češko Jitka (Judita) ze Schweinfurtu ali Jitka ze Svinibrodu) je bila žena češkega vojvode Břetislava I. in češka vojvodinja, * pred 1003, Nordgau (?), † 2. avgust 1058, Ogrska.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Judita Schweinfurtska · Poglej več »
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Karlov relikviarij · Poglej več »
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Koblenz · Poglej več »
Konrad I. Koroški
Konrad I. (– 12. ali 15. december 1011), član dinastije Salijcev, je bil od leta 1004 do smrti koroški vojvoda.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Konrad I. Koroški · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Koroški vojvode · Poglej več »
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Kraljeva pfalca, Goslar · Poglej več »
Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico
Metropolitanska stolnica vnebovzetja v nebesa Najsvetejše Device Marije (špansko: Catedral Metropolitana de la Asunción de la Santísima Virgen María a los cielos) je stolna cerkev Katoliške nadškofije Mehike.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico · Poglej več »
Oda Meissenska
Oda ali Ode Meissenska (staro visokonemško Uta ali Ute, nemško Oda von Meißen, poljsko Oda Miśnieńska) je bila saška grofica iz Ekkehardinske dinastije, poročena z vojvodom Poljanov in bodočim prvim poljskim kraljem Boleslavom I. Hrabrim, * okoli 996, † 31.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oda Meissenska · Poglej več »
Oldřih Češki
Oldřih (češko Oldřich, latinsko Odalricus, Udalrichus, nemško Odalric, Udalrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1012 do 1033 in nekaj časa leta 1034 vojvoda Češke, * okoli 975, 9. november 1034 ali 1042.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oldřih Češki · Poglej več »
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton I. Koroški · Poglej več »
Oton I. Zutphenski
Oton Hamerštajnski, (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof nemških ozemelj Wetterau in Engersgouw.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton I. Zutphenski · Poglej več »
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Oton III. · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Henrik II. Sveti in Otoni · Poglej več »
Otonska renesansa
Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I. (936–973), Otona II. (973–983) in Otona III. (983–1002). V veliki meri je bila odvisna od njihovega pokroviteljstva. Vodilni osebnosti tega gibanja sta bila Papež Silvester II. in Abo iz Fleuryja.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Otonska renesansa · Poglej več »
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Otonska umetnost · Poglej več »
Papež Benedikt VIII.
Papež Benedikt VIII. ((Papa Benedictus Octavus) rojen kot Teofilakt II. Tuskulski (Theophylactus Secundus Tusculanus; Teofilatto II dei Conti di Tuscolo), je bil italijaski papež, * okrog 980, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. april 1024, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 18. maja 1012 do svoje smrti, 9. aprila 1024.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Benedikt VIII. · Poglej več »
Papež Janez XIX.
Papež Janez XIX. (Papa Joannes Undevicesimus) rojen kot Roman pl.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Janez XIX. · Poglej več »
Papež Janez XVIII.
Papež Janez XVIII. ((Papa Joannes Duodevicesimus) rojen kot Giovanni Fasano, je bil italijaski kardinal in papež, * 10. stoletje, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 18. julij 1009, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija) Papež je bil od 25. decembra 1003 do svoje odpovedi junija 1009.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Janez XVIII. · Poglej več »
Papež Sergij IV.
Papež Sergij IV. ((Papa Sergius Quartus) rojen kot Pietro Martino Buccaporci, je bil italijaski kardinal in papež, * okrog 970, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 12. maj 1012, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija) Papež je bil od julija 1009 do svoje smrti, 12. maja 1012.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Papež Sergij IV. · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Pavia · Poglej več »
Perikope Henrika II.
Jezusovega rojstva pastirjem Perikope Henrika II. (München, Bavarska državna knjižnica, Clm 4452) so razkošen srednjeveški iluminirani rokopis, napisan za Henrika II. Svetega, zadnjega otonskega cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Perikope Henrika II. · Poglej več »
Pokljuka
Jesenski gozd s pogledom proti Jelovici, blizu biatlonskih stez Planina Uskovnica Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Pokljuka · Poglej več »
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Poppo Oglejski · Poglej več »
Protipapež Gregor VI.
Protipapež Gregor VI. (Antipapa Gregorius Sextus), je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in protipapež; * Rim 10. stoletje, † po 1018 Protipapež je bil od maja do decembra 1012 – po nekaterih virih do aprila 1013; morda je bil ta čas celo pravi in zakoniti papež, vendar ga pogrešamo v papeških seznamih. Zato se je imenoval naslednji papež z imenom Gregor z isto številko kot ta protipapež: Gregor VI..
Novo!!: Henrik II. Sveti in Protipapež Gregor VI. · Poglej več »
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Rammelsberg · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Rodbina Welf · Poglej več »
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Rudolfini · Poglej več »
Samostan Heiligenkreuz
Pogled z juga na samostan Heiligenkreuz v Wienerwaldu Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan (OCist) pri Heiligenkreuzu v Dunajskem gozdu (Wienerwald) v Spodnji Avstriji.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Samostan Heiligenkreuz · Poglej več »
Samostan Michaelsberg
Samostan Michaelsberg ali opatija Michelsberg tudi samostan St.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Samostan Michaelsberg · Poglej več »
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Samostan Reichenau · Poglej več »
Samostan svetega Lambrehta
Samostan svetega Lambrehta je benediktinski samostan, ki stoji na 1028 metrih nadmorske višine v kraju Sankt Lambrecht na avstrijskem Štajerskem.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Samostan svetega Lambrehta · Poglej več »
San Miniato al Monte
San Miniato al Monte (sveti Miniat na gori) je cerkev v Firencah, osrednji Italiji, ki stoji na vrhu ene najvišjih točk v mestu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in San Miniato al Monte · Poglej več »
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Savinjska marka · Poglej več »
Seznam cerkva v Sloveniji
Seznam cerkva v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Seznam cerkva v Sloveniji · Poglej več »
Seznam cerkva v Sloveniji (H)
* Za Hijacinto glej Jacinta Marescotti.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Seznam cerkva v Sloveniji (H) · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka
Sostolnica Marijinega vnebovzetja v Krki je sostolnica in župnijska cerkev Krške škofije (Avstrija), ustanovljene v 11.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka · Poglej več »
Stein am Rhein
Stein am Rhein je mesto v Švici, ob reki Ren, v kantonu Schaffhausen.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Stein am Rhein · Poglej več »
Sveti Emerik
Štefan I. na pogrebu svojega sina Sv. Emerika Sveti Emerik, princ Emerik ((Szent) Imre.; Sanctus Henricus), * ca.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sveti Emerik · Poglej več »
Sveti Odilo
Odilo (tudi Odilon, Odilo Klinijski oziroma Odilo Clunyjski), krščanski duhovnik, benediktinec, opat in svetnik, * 962 Auvergne (Alvernija, danes Francija), † 1. januar 1049, Souvigny (danes Francija).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sveti Odilo · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Thietmar Merseburški
Thietmar, Dietmar ali Dithmar Mesreburški (nemško Thietmar von Merseburg) je bil od leta 1009 do svoje smrti knezoškof Merseburga, * 25. julij 975 ali 976, † 1. december 1018, Merseburg, Nemčija.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Thietmar Merseburški · Poglej več »
Viljem Savinjski
Viljem Savinjski (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz Brež in Trušenj na Koroškem ter Mejni grof Savinjski (Saunien, Savinjske marke, Savinjske doline).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Viljem Savinjski · Poglej več »
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Visoki srednji vek · Poglej več »
Vladivoj Češki
Vladivoj (češko Vladivoj, poljsko Władywoj) je bil od leta 1002 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 981, † januar 1003.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Vladivoj Češki · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Novo!!: Henrik II. Sveti in Volšperk · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Zgodovina Poljske · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Novo!!: Henrik II. Sveti in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »
1002
1002 (MII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1002 · Poglej več »
1003
1003 (MIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1003 · Poglej več »
1004
1004 (MIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1004 · Poglej več »
1005
1005 (MV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1005 · Poglej več »
1007
1007 (MVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1007 · Poglej več »
1010
Leto 1010 (MX) je navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v nedeljo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1010 · Poglej več »
1011
1011 (MXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1011 · Poglej več »
1012
1012 (MXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1012 · Poglej več »
1013
1013 (MXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1013 · Poglej več »
1014
1014 (MXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1014 · Poglej več »
1015
1015 (MXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1015 · Poglej več »
1017
1017 (MXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1017 · Poglej več »
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1018 · Poglej več »
1020
1020 (MXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1020 · Poglej več »
1024
1024 (MXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1024 · Poglej več »
1033
1033 (MXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 1033 · Poglej več »
13. julij
13.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 13. julij · Poglej več »
14. maj
14.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 14. maj · Poglej več »
18. maj
18.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 18. maj · Poglej več »
3. marec
3.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 3. marec · Poglej več »
30. januar
30.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 30. januar · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 6. maj · Poglej več »
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 973 · Poglej več »
975
975 (CMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik II. Sveti in 975 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Henrik II. Nemški, Henrik II. sveti, Sveti Areh, Sveti Henrik.
