Kazalo
15 odnosi: Avguštin iz Hipona, Cerkev (organizacija), Cerkveno leto, Janez Zlatousti, Julijanski koledar, Katolištvo, Krščanstvo, Marijino brezmadežno spočetje, Marijino vnebovzetje, Papež Gelazij I., Patriarh, Sveta Marija, Vzhodna pravoslavna cerkev, 21. september, 8. september.
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Marijino rojstvo in Avguštin iz Hipona
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Marijino rojstvo in Cerkev (organizacija)
Cerkveno leto
Opatije Abbotsbury, 13. stoletje, hrani Britanska knjižnica, Cotton MS Cleopatra B IX, folio 59r Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto, ali cerkveni koledar, je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu.
Poglej Marijino rojstvo in Cerkveno leto
Janez Zlatousti
Sveti Janez Zlatousti, tudi sveti Janez Krizostom, svetnik, carigrajski patriarh, svetnik, eden treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, cerkveni učitelj, * 347, Antiohija, Sirija, † 14. september 407, Komana.
Poglej Marijino rojstvo in Janez Zlatousti
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Marijino rojstvo in Julijanski koledar
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Marijino rojstvo in Katolištvo
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Marijino rojstvo in Krščanstvo
Marijino brezmadežno spočetje
Marijino brezmadežno spočetje je rimskokatoliška dogma, ki pravi, da je bila Jezusova mati Marija že od svojega spočetja obvarovana izvirnega greha in osebnega greha. Temu dogodku Rimskokatoliška cerkev posveča tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznuje 8. decembra.
Poglej Marijino rojstvo in Marijino brezmadežno spočetje
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Poglej Marijino rojstvo in Marijino vnebovzetje
Papež Gelazij I.
Gelazij I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 410 Afrika, (Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 1. marec 492; † 19. november 496 Rim, pokopan 21. november 496 Bazilika svetega Petra, Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).
Poglej Marijino rojstvo in Papež Gelazij I.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Marijino rojstvo in Patriarh
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Marijino rojstvo in Sveta Marija
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Marijino rojstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev
21. september
21.
Poglej Marijino rojstvo in 21. september
8. september
8.
Poglej Marijino rojstvo in 8. september
Prav tako znan kot Mala gospojnica, Mala maša, Mali šmaren.