Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Švedi, Švedska, Doktorat, Gostota, Herbert Hall Turner, Isaac Newton, Jämtland, Johann Heinrich Lambert, Kozmologija, Lega, Luna, Lund, Mars, Medalja Bruceove, Medalja Jamesa Craiga Watsona, Meritev, Milijon, Načelo, Neskončnost, Olbersov paradoks, Ortogonalni polinomi, Osončje, Parsek, Philosophiae naturalis principia mathematica, Polinom, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), Sirij, Siriometer, Snov, Statistika, Svante August Arrhenius, Svetlobno leto, Udarni krater, Univerza v Lundu, Univerza v Uppsali, Vesolje, Zemlja, Zvezda, 1. april, 1862, 1934, 5. november.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Astronomija · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Astronomska enota · Poglej več »
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Švedi · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Švedska · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Doktorat · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Gostota · Poglej več »
Herbert Hall Turner
Herbert Hall Turner, angleški astronom in seizmolog, * 13. avgust 1861, Leeds, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 1930, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Herbert Hall Turner · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Isaac Newton · Poglej več »
Jämtland
Jämtland (jémtland) je obsežna pokrajina na severozahodnem delu osrednje Švedske.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Jämtland · Poglej več »
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Kozmologija · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Lega · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Luna · Poglej več »
Lund
Lund je mesto in sedež istoimenske občine v pokrajini Skanija (Skåne) na skrajnem jugu Švedske.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Lund · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Mars · Poglej več »
Medalja Bruceove
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Medalja Bruceove · Poglej več »
Medalja Jamesa Craiga Watsona
Medalja Jamesa Craiga Watsona Medalja Jamesa Craiga Watsona je znanstvena nagrada, ki so jo ustanovili na podlagi zapuščine Jamesa Craiga Watsona, in jo podeljuje Nacionalna akademija znanosti ZDA za pomembne dosežke na področju astronomije.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Medalja Jamesa Craiga Watsona · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Meritev · Poglej več »
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Milijon · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Načelo · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Neskončnost · Poglej več »
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Olbersov paradoks · Poglej več »
Ortogonalni polinomi
Ortogonálni polinómi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke p_,\ p_,\ p_,\ \ldots\,.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Ortogonalni polinomi · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Osončje · Poglej več »
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Parsek · Poglej več »
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Polinom · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Razdalja · Poglej več »
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Sirij · Poglej več »
Siriometer
Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Siriometer · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Snov · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Statistika · Poglej več »
Svante August Arrhenius
Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Svante August Arrhenius · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Svetlobno leto · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Udarni krater · Poglej več »
Univerza v Lundu
Univerza v Lundu je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Univerza v Lundu · Poglej več »
Univerza v Uppsali
Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Univerza v Uppsali · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Vesolje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Zemlja · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in Zvezda · Poglej več »
1. april
1.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in 1. april · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in 1862 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in 1934 · Poglej več »
5. november
5.
Novo!!: Carl Vilhelm Ludwig Charlier in 5. november · Poglej več »
Preusmerja sem:
Carl Charlier, Carl Vilhelm Ludvig Charlier.
