Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Andrej Andrejevič Markov (starejši), Celo število, Diferencialna enačba, Interval, Kroneckerjeva delta, Legendrovi polinomi, Matematična konstanta, Matematična singularnost, Matematika, Norma (matematika), Ortogonalnost, Pafnuti Lvovič Čebišov, Polinom, Polinomi Čebišova, Rekurzija, Skalarni produkt, Spremenljivka, Središčni razteg, Thomas Joannes Stieltjes, Utežna funkcija, Vektorski prostor.
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Andrej Andrejevič Markov (starejši) · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Celo število · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Diferencialna enačba · Poglej več »
Interval
Intervál je lahko.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Interval · Poglej več »
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Kroneckerjeva delta · Poglej več »
Legendrovi polinomi
Legendrovi polinómi so rešitve Legendrove diferencialne enačbe: Imenovani so po Adrien-Marieu Legendru.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Legendrovi polinomi · Poglej več »
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Matematična konstanta · Poglej več »
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Matematična singularnost · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Matematika · Poglej več »
Norma (matematika)
Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Norma (matematika) · Poglej več »
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Ortogonalnost · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Polinom · Poglej več »
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Polinomi Čebišova · Poglej več »
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Rekurzija · Poglej več »
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Skalarni produkt · Poglej več »
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Spremenljivka · Poglej več »
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Središčni razteg · Poglej več »
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Thomas Joannes Stieltjes · Poglej več »
Utežna funkcija
Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Utežna funkcija · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Ortogonalni polinomi in Vektorski prostor · Poglej več »
