Kazalo
92 odnosi: Atmosfera, Avstenit, Bainit, Batni motor, Celzijeva temperaturna lestvica, Cementit, Cepivo (metalurgija), Delo, Diagram, Difuzija, Dinamika, Ekonomija, Evtektik, Ferit, Fosfor, Grafit, Grodelj, Hitrost, Industrija, Jeklo, Kanal, Karbid, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kisik, Ključ, Kolo, Kotel, Kovina, Krogla, Krom, Kupolka, Ležaj, List, Luska, Mangan, Martenzit, Masa, Matematika, Maurer, Mehanska napetost, Meja (razločitev), Milimeter, Mlin, Molibden, Nikelj, Ogljik, Ohišje, Papir, Peč, ... Razširi indeks (42 več) »
- Gradbeni materiali
- Kovinarstvo
- Livarstvo
- Železo
Atmosfera
Atmosfêra ima lahko več pomenov.
Poglej Železova litina in Atmosfera
Avstenit
Avstenít je trdna raztopina na osnovi gama-železa (Fe&gamma).
Poglej Železova litina in Avstenit
Bainit
Bainit je dvofazna mikrostrukturna sestavina, ki nastane v jeklih iz avstenita pri izotermnem žarjenju ali ohlajanju s primerno ohlajevalno hitrostjo.
Poglej Železova litina in Bainit
Batni motor
Batni ali recipročni motor je vrsta motorja, ki preko recipročno premikajočega se bata spreminja tlačno (potencialno) energijo delovnega sredstva v rotirajoče gibanje na gredi.
Poglej Železova litina in Batni motor
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Železova litina in Celzijeva temperaturna lestvica
Cementit
Kristalna struktura cementita Cementit je karbid z empirično formulo Fe3C.
Poglej Železova litina in Cementit
Cepivo (metalurgija)
Cepiva so po sestavi visokokakovostne kompleksne zlitine, katerih osnovna naloga je vnos heterogene kali - kristalizacijskih centrov v kovinske taline.
Poglej Železova litina in Cepivo (metalurgija)
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Železova litina in Delo
Diagram
Diagrám je grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava, navadno v koordinatnem sistemu.
Poglej Železova litina in Diagram
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Železova litina in Difuzija
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Železova litina in Dinamika
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Železova litina in Ekonomija
Evtektik
Evtektik je finozrnata zmes, ki nastane pri evtektični reakciji in ima lastnosti čiste kovine.
Poglej Železova litina in Evtektik
Ferit
Ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-železa.
Poglej Železova litina in Ferit
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Železova litina in Fosfor
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Železova litina in Grafit
Grodelj
nodularnega litega železa Grodelj je surovo železo, ki ga pridobijo s postopkom taljenja železove rude v visokih pečeh, imenovanih plavži.
Poglej Železova litina in Grodelj
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Železova litina in Hitrost
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Železova litina in Industrija
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Železova litina in Jeklo
Kanal
Kanál je lahko.
Poglej Železova litina in Kanal
Karbid
Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).
Poglej Železova litina in Karbid
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Železova litina in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Železova litina in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Železova litina in Kisik
Ključ
Ključ je lahko.
Poglej Železova litina in Ključ
Kolo
Kolo parne lokomotive Leseno kolo z naperami iz drugega tisočletja pred našim štetjem Kolo sodobnega avtomobila Os je vpeta v že zelo močno ojačanem obroču motornega vozila. Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila.
Poglej Železova litina in Kolo
Kotel
Priprava hrane v kotlih Kotel je večja kovinska posoda za kuhanje.
Poglej Železova litina in Kotel
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Železova litina in Kovina
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Železova litina in Krogla
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Železova litina in Krom
Kupolka
Kupolka Kupolka je visoka peč, veliko manjša od plavža, za pridobivanje sive litine.
Poglej Železova litina in Kupolka
Ležaj
Kroglični ležaj Ležáj (ang. bearing) je strojni element, ki omogoča pritrditev vrtečih delov in hkrati prenaša obremenitve z vrtečih se delov na mirujoči del naprave.
Poglej Železova litina in Ležaj
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Železova litina in List
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Poglej Železova litina in Luska
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Železova litina in Mangan
Martenzit
Martenzit je vrsta kristalne strukture v kovinskih zlitinah.
Poglej Železova litina in Martenzit
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Železova litina in Masa
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Železova litina in Matematika
Maurer
Maurer je priimek v Sloveniji in tujini.
Poglej Železova litina in Maurer
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Poglej Železova litina in Mehanska napetost
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Poglej Železova litina in Meja (razločitev)
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Železova litina in Milimeter
Mlin
Vodni mlin za mletje žitaric Mlin je stroj, naprava ali industrijski obrat za drobljenje, mletje, različnih materialov, kot so: žito, premog, cement, kava, kamenja, rud idr., v sipko snov ali prah.
Poglej Železova litina in Mlin
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Železova litina in Molibden
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Železova litina in Nikelj
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Železova litina in Ogljik
Ohišje
Ohišje je del naprave (recimo računalnika), ki ostalo napravo ščiti pred prahom in zunanjimi vplivi, omogoča ventilacijo ter prepričuje poškodbe na opremi.
Poglej Železova litina in Ohišje
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Železova litina in Papir
Peč
Peč je lahko.
Poglej Železova litina in Peč
Perlit
Perlit je mikrostrukturna sestavina, ki nastane pri evtektoidni reakciji v faznem diagramu Fe-Fe3C in številnih jeklih.
Poglej Železova litina in Perlit
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Železova litina in Pesek
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Železova litina in Plin
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Železova litina in Polži
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Železova litina in Površina
Predelovalna industrija
kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju. Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.
Poglej Železova litina in Predelovalna industrija
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Železova litina in Premer
Radiator
zvarjeni z uporovnim varjenjem. aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja. Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak.
Poglej Železova litina in Radiator
Ravnotežje
thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.
Poglej Železova litina in Ravnotežje
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Poglej Železova litina in Razmerje
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Železova litina in Redoks reakcija
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Železova litina in Resonanca
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Poglej Železova litina in Rotor
Rozeta
Rozeta lahko pomeni.
Poglej Železova litina in Rozeta
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Železova litina in Ruda
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Železova litina in Silicij
Sklopka
Plošča suhe sklopke Sklopka je strojni element za povezavo dveh gredi, prek katerih se prenaša navor oz.
Poglej Železova litina in Sklopka
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Poglej Železova litina in Statika
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Železova litina in Strjevanje
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Poglej Železova litina in Stroj
Stružnica
Stružnica Stružnica je najstarejši obdelovalni stroj, ki se ga uporablja pri struženju.
Poglej Železova litina in Stružnica
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Železova litina in Tališče
Talina
Steklar oblikuje staljeno steklo v krožnik Talina je segreta staljena snov.
Poglej Železova litina in Talina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Železova litina in Temperatura
Titan
Titan lahko pomeni.
Poglej Železova litina in Titan
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Železova litina in Tlak
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Železova litina in Tona
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Železova litina in Toplota
Toplotna obdelava
Pri toplotni obdelavi ne spremenimo obliko pač pa material.
Poglej Železova litina in Toplotna obdelava
Trda litina
Trda litina (imenovana tudi bela litina zaradi barve loma) ima celoten ogljik vezan kot karbid.
Poglej Železova litina in Trda litina
Trdota po Brinellu
Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Železova litina in Trdota po Brinellu
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Železova litina in Trenje
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Železova litina in Valj
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Železova litina in Vanadij
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Železova litina in Varjenje
Ventil
ventil 1) ventil, strojništvo: vrsta zapore za uravnavanje (delno ali popolno zapiranje) pretoka tekočih snovi (plinov in kapljevin). V vodovodnih napeljavah uporabljamo prehodni ventil; ploščo (ventilski krožnik) vijačno vreteno pritiska ali odmika od okrogle odprtine; skoznjo iz ene smeri priteka tekočina.
Poglej Železova litina in Ventil
Vijak
Vijaki različnih oblik frame Vrteči se vijak Viják je v strojništvu element za ločljive zveze, kot enostaven stroj pa je to naprava, ki spreminja silo vrtenja v vlečno oziroma potisno silo ali pa naprava za transport sipkih materialov ali tekočin.
Poglej Železova litina in Vijak
Vzvod
vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.
Poglej Železova litina in Vzvod
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Železova litina in Zlitina
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Železova litina in Zmes
Zobnik (strojništvo)
Zobniki na delu kmetijske opreme. Zobnik je strojni element v obliki nazobčanega kolesa, ki prenaša navor drugemu zobniku ali nazobčanemu elementu z ene gredi na drugo.
Poglej Železova litina in Zobnik (strojništvo)
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Železova litina in 1950
Glej tudi
Gradbeni materiali
Kovinarstvo
Livarstvo
Železo
Prav tako znan kot Lito železo.