Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Antarktika, Avstralija, Žuželke, Členonožci, Bolhe, Buba, Cerk, Družina (biologija), Dvokrilci, Evolucija, Evrazija, Evropa, Genetika, Grščina, Jajce, Kokon, Krilate žuželke, Ličinka, Metulji, Mladoletnice, Morfologija (biologija), Mrhovinar, Obustni aparat, Oprsje, Pajki, Perm, Pravi mrežekrilci, Preobrazba (biologija), Red (biologija), Sestavljeno oko, Severna Amerika, Seznam redov žuželk, Slovenija, Tipalnica, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij, 1891.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Kljunavci in Antarktika · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Kljunavci in Avstralija · Poglej več »
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Novo!!: Kljunavci in Žuželke · Poglej več »
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Novo!!: Kljunavci in Členonožci · Poglej več »
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije. Poleg zajedavskih uši so edini red žuželk, v celoti specializiran na zajedavstvo.
Novo!!: Kljunavci in Bolhe · Poglej več »
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Novo!!: Kljunavci in Buba · Poglej več »
Cerk
strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.
Novo!!: Kljunavci in Cerk · Poglej več »
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Novo!!: Kljunavci in Družina (biologija) · Poglej več »
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Novo!!: Kljunavci in Dvokrilci · Poglej več »
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Novo!!: Kljunavci in Evolucija · Poglej več »
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Novo!!: Kljunavci in Evrazija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Kljunavci in Evropa · Poglej več »
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Novo!!: Kljunavci in Genetika · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Kljunavci in Grščina · Poglej več »
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Novo!!: Kljunavci in Jajce · Poglej več »
Kokon
Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.
Novo!!: Kljunavci in Kokon · Poglej več »
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Novo!!: Kljunavci in Krilate žuželke · Poglej več »
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Novo!!: Kljunavci in Ličinka · Poglej več »
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Novo!!: Kljunavci in Metulji · Poglej več »
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Novo!!: Kljunavci in Mladoletnice · Poglej več »
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Novo!!: Kljunavci in Morfologija (biologija) · Poglej več »
Mrhovinar
Jastreb je gnujevo mrhovino. Mrhovinar je žival, ki se hrani z mrhovino.
Novo!!: Kljunavci in Mrhovinar · Poglej več »
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Novo!!: Kljunavci in Obustni aparat · Poglej več »
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Novo!!: Kljunavci in Oprsje · Poglej več »
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Novo!!: Kljunavci in Pajki · Poglej več »
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Novo!!: Kljunavci in Perm · Poglej več »
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Novo!!: Kljunavci in Pravi mrežekrilci · Poglej več »
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Novo!!: Kljunavci in Preobrazba (biologija) · Poglej več »
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Novo!!: Kljunavci in Red (biologija) · Poglej več »
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Novo!!: Kljunavci in Sestavljeno oko · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Kljunavci in Severna Amerika · Poglej več »
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Novo!!: Kljunavci in Seznam redov žuželk · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Kljunavci in Slovenija · Poglej več »
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Novo!!: Kljunavci in Tipalnica · Poglej več »
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Novo!!: Kljunavci in Vrsta (biologija) · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Kljunavci in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Kljunavci in 1891 · Poglej več »
