Odpri v Google MapsKazalo
122 odnosi: Ahmed III., Aleksander II. Gika, Aleksander Sucu, Antonie din Popești, Atila, Avstro-Ogrska, Árpádovci, Črno morje, Banat, Basarab I. Vlaški, Béla IV. Ogrski, Bitka pri Nikopolju, Bizantinsko cesarstvo, Bojarji, Bolgarija, Bukarešta, Câmpulung, Cornwall, Curtea de Argeș, Dan I. Vlaški, Donava, Evgen Savojski, Fanarioti, Filikí Etería, Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld, Gepidi, Goti, Grščina, Gregor I. Gika, Habsburžani, Huni, Islam, Ivan Zapolja, Judovstvo, Jurij Duka, Jurij Gika, Karel I. Ogrski, Karel I. Romunski, Karpati, Kelti, Knez, Konstantin Șerban, Konstantin I. Veliki, Krimska vojna, Kumani, Ladislav IV. Ogrski, Ludvik I. Ogrski, Ludvik II. Jagelo, Mahmud II., Matej Basarab, ... Razširi indeks (72 več) »
- Bivše kneževine
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Ahmed III.
Aleksander II. Gika
Aleksander II.
Poglej Vlaška in Aleksander II. Gika
Aleksander Sucu
Aleksander Sucu (romunsko Alexandru Suțu, grško, Aléxandros Soútzos) je bil fanariotski Grk, ki je bil od 10.
Poglej Vlaška in Aleksander Sucu
Antonie din Popești
Antonie din Popești je bil od marca 1669 do marca 1672 knez Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vlaška in Antonie din Popești
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Vlaška in Atila
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vlaška in Avstro-Ogrska
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Vlaška in Árpádovci
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Vlaška in Črno morje
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Vlaška in Banat
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Vlaška in Basarab I. Vlaški
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Vlaška in Béla IV. Ogrski
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Vlaška in Bitka pri Nikopolju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vlaška in Bizantinsko cesarstvo
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Vlaška in Bojarji
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vlaška in Bolgarija
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Vlaška in Bukarešta
Câmpulung
Câmpulung, Cîmpulung (izg.) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.
Poglej Vlaška in Câmpulung
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Vlaška in Cornwall
Curtea de Argeș
Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.
Poglej Vlaška in Curtea de Argeș
Dan I. Vlaški
Dan I. (romunsko Dan I) je bil sin Raduja I.,Czamańska, Ilona (1996).
Poglej Vlaška in Dan I. Vlaški
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Vlaška in Donava
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Poglej Vlaška in Evgen Savojski
Fanarioti
Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.
Poglej Vlaška in Fanarioti
Filikí Etería
Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.
Poglej Vlaška in Filikí Etería
Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld
Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld, avstrijski feldmaršal, * 26. december 1737, † 26. februar 1815.
Poglej Vlaška in Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Vlaška in Gepidi
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vlaška in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Vlaška in Grščina
Gregor I. Gika
Gregor I. Gika (romunsko Grigore I Ghica) je bil od septembra 1660 do decembra 1664 in od marca 1672 do novembra 1673 vlaški knez, * 1628, † 1675.
Poglej Vlaška in Gregor I. Gika
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Vlaška in Habsburžani
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Vlaška in Huni
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Vlaška in Islam
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Vlaška in Ivan Zapolja
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Vlaška in Judovstvo
Jurij Duka
Jurij Duka (romunsko Gheorghe Duca, grško) je bil od septembra 1665 do januarja 1684 trikrat knez Moldavije in od leta 1673 do novembra 1678 knez Vlaške, * ni znano, † 1685.
Poglej Vlaška in Jurij Duka
Jurij Gika
Jurij Gika (romunsko Gheorghe Ghika, albansko Gjergj Gjika), ustanovitelj dinastije Gika, je bil leta 1658–1659 knez Moldavije in leta 1659–1660 knez Vlaške, * 3. marec 1600, Köprülü, Rumelija, Osmansko cesarstvo, † 2. november 1664.
Poglej Vlaška in Jurij Gika
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Vlaška in Karel I. Ogrski
Karel I. Romunski
Karel I. Romunski, romunski kralj, * 20. april 1839, Sigmaringen, †, Sinaia.
Poglej Vlaška in Karel I. Romunski
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Vlaška in Karpati
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Vlaška in Kelti
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Vlaška in Knez
Konstantin Șerban
Konstantin Şerban je bil od leta 1654 do 1658 knez Vlaške in leta 1659 in 1661 knez Moldavije, * ni znano, † 1682, Poljska.
Poglej Vlaška in Konstantin Șerban
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Vlaška in Konstantin I. Veliki
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Vlaška in Krimska vojna
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Vlaška in Kumani
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Poglej Vlaška in Ladislav IV. Ogrski
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Vlaška in Ludvik I. Ogrski
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Vlaška in Ludvik II. Jagelo
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Vlaška in Mahmud II.
Matej Basarab
Matej Basarab (romunsko Matei Basarab) je bil od leta 1632 do 1654 vlaški knez, * 1580, Brâncoveni, Oltenija, † 9. april 1654, Târgoviște.
Poglej Vlaška in Matej Basarab
Mavricij (bizantinski cesar)
Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.
Poglej Vlaška in Mavricij (bizantinski cesar)
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Vlaška in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Vlaška in Mehmed IV.
Mihael Hrabri
Mihael Hrabri (ali) je bil knez Vlaške (1593–1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599–1600), * 1558, Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii, Transilvanija.
Poglej Vlaška in Mihael Hrabri
Mihnea I. Vlaški
Mihnea I. (romunsko Mihnea cel Rău, v prevodu Krivični/Slabi/Zlobni) je bil od leta 1508 do 1509 vojvoda (ali knez) Vlaške, ki je na tem položaju zamenjal svojega bratranca Raduja IV. Velikega, * okrog 1462, † 12. marec 1510.
Poglej Vlaška in Mihnea I. Vlaški
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Poglej Vlaška in Mircea V. Pastir
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Vlaška in Moldavija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Vlaška in Mongoli
Muntenija
Karta Romunije in njenih regij Muntenija (romunsko Muntenia) je zgodovinska regija v Romuniji, ki se je pogosto izstovetila s Kneževino Vlaško (Țara Românească).
Poglej Vlaška in Muntenija
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Murat II.
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Murat III.
Neagoe Basarab
Neagoe Basarab (romunsko Neagoe Basarab) je bil od leta 1512 do 1521 vlaški knez, * okrog 1459, † 15. september 1521.
Poglej Vlaška in Neagoe Basarab
Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj Aleksander (romunsko Nicolae Alexandru) je bil vlaški knez, ki je vladal od leta 1352 do novembra 1364.
Poglej Vlaška in Nikolaj Aleksander Vlaški
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Vlaška in Nogajci
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Vlaška in Olt
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Vlaška in Oltenija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Vlaška in Osmansko cesarstvo
Pandur
Pandur je lahko.
Poglej Vlaška in Pandur
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Vlaška in Panonska nižina
Pătrașcu Dobri
Pătrașcu Dobri (romunsko Pătrașcu cel Bun) je bil vlaški knez (hospodar) iz dinastije Drakulič, ki je vladal od leta 1554 do 24.
Poglej Vlaška in Pătrașcu Dobri
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Vlaška in Pečenegi
Peter I. Vlaški
Peter I. ali Peter Mlajši (romunsko Petru cel Tânăr) je bil vlaški knez, ki je vladal od 21.
Poglej Vlaška in Peter I. Vlaški
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Vlaška in Peter Veliki
Požarevski mir
Požarevski mir je bila mirovna pogodba, ki so jo 21. julija 1718 v Požarevcu (Srbija) podpisali Osmansko cesarstvo na eni strani in avstrijska Habsburška monarhija in Beneška republika na drugi.
Poglej Vlaška in Požarevski mir
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Vlaška in Preseljevanje ljudstev
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Vlaška in Prvo bolgarsko cesarstvo
Radu I. Vlaški
Radu I. (romunsko Radu I) je bil približno od leta 1377 do približno 1383 knez Vlaške, * 1330, † okrog 1383.
Poglej Vlaška in Radu I. Vlaški
Radu III. Čedni
Radu III.
Poglej Vlaška in Radu III. Čedni
Radu Mihnea
Radu Mihnea je bil knez Vlaške, ki je vladal od septembra 1601 do marca 1602, od marca do maja 1611, od septembra 1611 do avgusta 1616 in od avgusta 1620 do avgusta 1623, in knez Moldavije od leta 1616 do 1619 in 1623 do 1626, * 1585 ali 1586, Istanbul, † 1626, Vlaška.
Poglej Vlaška in Radu Mihnea
Radu Negru
Radu Negru (romunsko Radu Negru, Črni Radu, običajno Negru Vodă, Črni vojvoda) je bil legendarni ustanovitelj in prvi vladar Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Vlaška in Radu Negru
Radu V. Afumatski
Radu V. Afumatski (romunsko Radu de la Afumați, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil vlaški knez, ki je z nekaj prekinitvami na začetku vladavine vladal od janarja 1522 do aprila 1529, * okrog 1493, † 2. januar 1529.
Poglej Vlaška in Radu V. Afumatski
Radu VII. Paisie
Radu VII.
Poglej Vlaška in Radu VII. Paisie
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Vlaška in Rimska Dakija
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Poglej Vlaška in Romanizacija
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Vlaška in Romanski jeziki
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Vlaška in Romi
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Vlaška in Romunščina
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Vlaška in Romuni
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vlaška in Romunija
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Vlaška in Rudolf II. Habsburški
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Vlaška in Ruski imperij
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Vlaška in Sarmati
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Vlaška in Sasi
Sejmeni
Sejmeni (romunsko seimeni, mn. seimen, iz turškega seğmen, mladi oboroženi možje) so bili v 17.
Poglej Vlaška in Sejmeni
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Vlaška in Severna Makedonija
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Vlaška in Sigismund III. Poljski
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Vlaška in Sigismund Luksemburški
Simion Movilă
Simion (Simon) Movila (romunsko Simion Movilă) je bil bojar iz družine Movileşti, ki je v Vlaški vladal od leta 1600-1601 in 1602 in v Moldaviji od 10.
Poglej Vlaška in Simion Movilă
Skarlat Kalimahi
Skarlat Kalimahi (romunsko Scarlat Callimachi, grško, Skarlátos Kallimáhis) je bil veliki dragoman Visoke porte ter moldavski in vlaški knez, * 1773, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 12. december 1821, Bolu, Osmansko cesarstvo.
Poglej Vlaška in Skarlat Kalimahi
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Vlaška in Slovanski jeziki
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Vlaška in Srbija
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Vlaška in Stara cerkvena slovanščina
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Vlaška in Suženjstvo
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Vlaška in Sulejman I.
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Vlaška in Sveto rimsko cesarstvo
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Vlaška in Tatari
Târgoviște
Târgoviște je mesto v Romuniji in središče okraja Dâmbovița.
Poglej Vlaška in Târgoviște
Teodozij Vlaški
Teodozij (romunsko Teodosie) je bil leta 1521 in 1522 dvakrat knez Vlaške, * ni znano, † 1522.
Poglej Vlaška in Teodozij Vlaški
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Vlaška in Tlačanstvo
Trajanovi dačanski vojni
Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).
Poglej Vlaška in Trajanovi dačanski vojni
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Vlaška in Transilvanija
Tudor Vladimirescu
Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.
Poglej Vlaška in Tudor Vladimirescu
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Poglej Vlaška in Valonija
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Vlaška in Velika turška vojna
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Poglej Vlaška in Vlad II. Drakul
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Poglej Vlaška in Vlad III. Drakula
Vlad V. Mlajši
Vlad V. Mlajši (romunsko Vlad cel Tânăr ali Vlăduț) je bil vlaški knez, ki je valadal od februarja 1510 do januarja 1512, * 1488, † 23. januar 1512.
Poglej Vlaška in Vlad V. Mlajši
Vladislav I. Vlaški
Vladislav I. (romunsko Vladislav I, Vlaicu ali Vlaicu-Vodă) je bil vlaški knez iz Basarabske dinastije, ki je vladal od 16.
Poglej Vlaška in Vladislav I. Vlaški
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Vlaška in Vojvoda
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Vlaška in Vzhodna pravoslavna cerkev
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Vlaška in Wales
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437.
Poglej Vlaška in Zmajev viteški red
Glej tudi
Bivše kneževine
Prav tako znan kot Kneževina Vlaška.