Hitreje kot brskalnik!
123 odnosi: Ahmed III., Aleksander II. Gika, Aleksander Sucu, Antonie din Popești, Atila, Avari, Avstro-Ogrska, Árpádovci, Črno morje, Banat, Basarab I. Vlaški, Béla IV. Ogrski, Bitka pri Nikopolju, Bizantinsko cesarstvo, Bojarji, Bolgarija, Bukarešta, Câmpulung, Cornwall, Curtea de Argeș, Dan I. Vlaški, Donava, Evgen Savojski, Fanarioti, Filikí Etería, Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld, Gepidi, Goti, Grščina, Gregor I. Gika, Habsburžani, Huni, Islam, Ivan Zapolja, Judovstvo, Jurij Duka, Jurij Gika, Karel I. Ogrski, Karel I. Romunski, Karpati, Kelti, Knez, Konstantin Șerban, Konstantin I. Veliki, Krimska vojna, Kumani, Ladislav IV. Ogrski, Ludvik I. Ogrski, Ludvik II. Jagelo, Mahmud II., ..., Matej Basarab, Mavricij (bizantinski cesar), Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., Mihael Hrabri, Mihnea I. Vlaški, Mircea V. Pastir, Moldavija, Mongoli, Muntenija, Murat II., Murat III., Neagoe Basarab, Nikolaj Aleksander Vlaški, Nogajci, Olt, Oltenija, Osmansko cesarstvo, Pandur, Panonska nižina, Pătrașcu Dobri, Pečenegi, Peter I. Vlaški, Peter Veliki, Požarevski mir, Preseljevanje ljudstev, Prvo bolgarsko cesarstvo, Radu I. Vlaški, Radu III. Čedni, Radu Mihnea, Radu Negru, Radu V. Afumatski, Radu VII. Paisie, Rimska Dakija, Romanizacija, Romanski jeziki, Romi, Romunščina, Romuni, Romunija, Rudolf II. Habsburški, Ruski imperij, Sarmati, Sasi, Sejmeni, Severna Makedonija, Sigismund III. Poljski, Sigismund Luksemburški, Simion Movilă, Skarlat Kalimahi, Slovanski jeziki, Srbija, Stara cerkvena slovanščina, Suženjstvo, Sulejman I., Sveto rimsko cesarstvo, Tatari, Târgoviște, Teodozij Vlaški, Tlačanstvo, Trajanovi dačanski vojni, Transilvanija, Tudor Vladimirescu, Valonija, Velika turška vojna, Vlad II. Drakul, Vlad III. Drakula, Vlad V. Mlajši, Vladislav I. Vlaški, Vojvoda, Vzhodna pravoslavna cerkev, Wales, Zmajev viteški red. Razširi indeks (73 več) »
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Vlaška in Ahmed III. · Poglej več »
Aleksander II. Gika
Aleksander II.
Novo!!: Vlaška in Aleksander II. Gika · Poglej več »
Aleksander Sucu
Aleksander Sucu (romunsko Alexandru Suțu, grško, Aléxandros Soútzos) je bil fanariotski Grk, ki je bil od 10.
Novo!!: Vlaška in Aleksander Sucu · Poglej več »
Antonie din Popești
Antonie din Popești je bil od marca 1669 do marca 1672 knez Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Novo!!: Vlaška in Antonie din Popești · Poglej več »
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Novo!!: Vlaška in Atila · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Vlaška in Avari · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Vlaška in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Vlaška in Árpádovci · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Vlaška in Črno morje · Poglej več »
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Novo!!: Vlaška in Banat · Poglej več »
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Novo!!: Vlaška in Basarab I. Vlaški · Poglej več »
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Novo!!: Vlaška in Béla IV. Ogrski · Poglej več »
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Novo!!: Vlaška in Bitka pri Nikopolju · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Vlaška in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Novo!!: Vlaška in Bojarji · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Vlaška in Bolgarija · Poglej več »
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Novo!!: Vlaška in Bukarešta · Poglej več »
Câmpulung
Câmpulung, Cîmpulung (izg.) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.
Novo!!: Vlaška in Câmpulung · Poglej več »
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Novo!!: Vlaška in Cornwall · Poglej več »
Curtea de Argeș
Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.
Novo!!: Vlaška in Curtea de Argeș · Poglej več »
Dan I. Vlaški
Dan I. (romunsko Dan I) je bil sin Raduja I.,Czamańska, Ilona (1996).
Novo!!: Vlaška in Dan I. Vlaški · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Vlaška in Donava · Poglej več »
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Vlaška in Evgen Savojski · Poglej več »
Fanarioti
Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.
Novo!!: Vlaška in Fanarioti · Poglej več »
Filikí Etería
Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.
Novo!!: Vlaška in Filikí Etería · Poglej več »
Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld
Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld, avstrijski feldmaršal, * 26. december 1737, † 26. februar 1815.
Novo!!: Vlaška in Friedrich Josias von Sachsen-Coburg-Saalfeld · Poglej več »
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Novo!!: Vlaška in Gepidi · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Vlaška in Goti · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Vlaška in Grščina · Poglej več »
Gregor I. Gika
Gregor I. Gika (romunsko Grigore I Ghica) je bil od septembra 1660 do decembra 1664 in od marca 1672 do novembra 1673 vlaški knez, * 1628, † 1675.
Novo!!: Vlaška in Gregor I. Gika · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Vlaška in Habsburžani · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Vlaška in Huni · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Vlaška in Islam · Poglej več »
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22. julij 1540, Szászsebes, Transilvanija, (sedaj Sebeș Romunija).
Novo!!: Vlaška in Ivan Zapolja · Poglej več »
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Novo!!: Vlaška in Judovstvo · Poglej več »
Jurij Duka
Jurij Duka (romunsko Gheorghe Duca, grško) je bil od septembra 1665 do januarja 1684 trikrat knez Moldavije in od leta 1673 do novembra 1678 knez Vlaške, * ni znano, † 1685.
Novo!!: Vlaška in Jurij Duka · Poglej več »
Jurij Gika
Jurij Gika (romunsko Gheorghe Ghika, albansko Gjergj Gjika), ustanovitelj dinastije Gika, je bil leta 1658–1659 knez Moldavije in leta 1659–1660 knez Vlaške, * 3. marec 1600, Köprülü, Rumelija, Osmansko cesarstvo, † 2. november 1664.
Novo!!: Vlaška in Jurij Gika · Poglej več »
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Novo!!: Vlaška in Karel I. Ogrski · Poglej več »
Karel I. Romunski
Karel I. Romunski, romunski kralj, * 20. april 1839, Sigmaringen, †, Sinaia.
Novo!!: Vlaška in Karel I. Romunski · Poglej več »
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Novo!!: Vlaška in Karpati · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Vlaška in Kelti · Poglej več »
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Novo!!: Vlaška in Knez · Poglej več »
Konstantin Șerban
Konstantin Şerban je bil od leta 1654 do 1658 knez Vlaške in leta 1659 in 1661 knez Moldavije, * ni znano, † 1682, Poljska.
Novo!!: Vlaška in Konstantin Șerban · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Vlaška in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Novo!!: Vlaška in Krimska vojna · Poglej več »
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Novo!!: Vlaška in Kumani · Poglej več »
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Novo!!: Vlaška in Ladislav IV. Ogrski · Poglej več »
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Novo!!: Vlaška in Ludvik I. Ogrski · Poglej več »
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Novo!!: Vlaška in Ludvik II. Jagelo · Poglej več »
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Novo!!: Vlaška in Mahmud II. · Poglej več »
Matej Basarab
Matej Basarab (romunsko Matei Basarab) je bil od leta 1632 do 1654 vlaški knez, * 1580, Brâncoveni, Oltenija, † 9. april 1654, Târgoviște.
Novo!!: Vlaška in Matej Basarab · Poglej več »
Mavricij (bizantinski cesar)
Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.
Novo!!: Vlaška in Mavricij (bizantinski cesar) · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Vlaška in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Novo!!: Vlaška in Mehmed IV. · Poglej več »
Mihael Hrabri
Mihael Hrabri (ali) je bil knez Vlaške (1593–1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599–1600), * 1558, Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii, Transilvanija.
Novo!!: Vlaška in Mihael Hrabri · Poglej več »
Mihnea I. Vlaški
Mihnea I. (romunsko Mihnea cel Rău, v prevodu Krivični/Slabi/Zlobni) je bil od leta 1508 do 1509 vojvoda (ali knez) Vlaške, ki je na tem položaju zamenjal svojega bratranca Raduja IV. Velikega, * okrog 1462, † 12. marec 1510.
Novo!!: Vlaška in Mihnea I. Vlaški · Poglej več »
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Novo!!: Vlaška in Mircea V. Pastir · Poglej več »
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Novo!!: Vlaška in Moldavija · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Vlaška in Mongoli · Poglej več »
Muntenija
Karta Romunije in njenih regij Muntenija (romunsko Muntenia) je zgodovinska regija v Romuniji, ki se je pogosto izstovetila s Kneževino Vlaško (Țara Românească).
Novo!!: Vlaška in Muntenija · Poglej več »
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Vlaška in Murat II. · Poglej več »
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Vlaška in Murat III. · Poglej več »
Neagoe Basarab
Neagoe Basarab (romunsko Neagoe Basarab) je bil od leta 1512 do 1521 vlaški knez, * okrog 1459, † 15. september 1521.
Novo!!: Vlaška in Neagoe Basarab · Poglej več »
Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj Aleksander (romunsko Nicolae Alexandru) je bil vlaški knez, ki je vladal od leta 1352 do novembra 1364.
Novo!!: Vlaška in Nikolaj Aleksander Vlaški · Poglej več »
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Novo!!: Vlaška in Nogajci · Poglej več »
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Novo!!: Vlaška in Olt · Poglej več »
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Novo!!: Vlaška in Oltenija · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Vlaška in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pandur
Pandur je lahko.
Novo!!: Vlaška in Pandur · Poglej več »
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Novo!!: Vlaška in Panonska nižina · Poglej več »
Pătrașcu Dobri
Pătrașcu Dobri (romunsko Pătrașcu cel Bun) je bil vlaški knez (hospodar) iz dinastije Drakulič, ki je vladal od leta 1554 do 24.
Novo!!: Vlaška in Pătrașcu Dobri · Poglej več »
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Novo!!: Vlaška in Pečenegi · Poglej več »
Peter I. Vlaški
Peter I. ali Peter Mlajši (romunsko Petru cel Tânăr) je bil vlaški knez, ki je vladal od 21.
Novo!!: Vlaška in Peter I. Vlaški · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Vlaška in Peter Veliki · Poglej več »
Požarevski mir
Požarevski mir je bila mirovna pogodba, ki so jo 21. julija 1718 v Požarevcu (Srbija) podpisali Osmansko cesarstvo na eni strani in avstrijska Habsburška monarhija in Beneška republika na drugi.
Novo!!: Vlaška in Požarevski mir · Poglej več »
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Novo!!: Vlaška in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Vlaška in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Radu I. Vlaški
Radu I. (romunsko Radu I) je bil približno od leta 1377 do približno 1383 knez Vlaške, * 1330, † okrog 1383.
Novo!!: Vlaška in Radu I. Vlaški · Poglej več »
Radu III. Čedni
Radu III.
Novo!!: Vlaška in Radu III. Čedni · Poglej več »
Radu Mihnea
Radu Mihnea je bil knez Vlaške, ki je vladal od septembra 1601 do marca 1602, od marca do maja 1611, od septembra 1611 do avgusta 1616 in od avgusta 1620 do avgusta 1623, in knez Moldavije od leta 1616 do 1619 in 1623 do 1626, * 1585 ali 1586, Istanbul, † 1626, Vlaška.
Novo!!: Vlaška in Radu Mihnea · Poglej več »
Radu Negru
Radu Negru (romunsko Radu Negru, Črni Radu, običajno Negru Vodă, Črni vojvoda) je bil legendarni ustanovitelj in prvi vladar Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Novo!!: Vlaška in Radu Negru · Poglej več »
Radu V. Afumatski
Radu V. Afumatski (romunsko Radu de la Afumați, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil vlaški knez, ki je z nekaj prekinitvami na začetku vladavine vladal od janarja 1522 do aprila 1529, * okrog 1493, † 2. januar 1529.
Novo!!: Vlaška in Radu V. Afumatski · Poglej več »
Radu VII. Paisie
Radu VII.
Novo!!: Vlaška in Radu VII. Paisie · Poglej več »
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Novo!!: Vlaška in Rimska Dakija · Poglej več »
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Novo!!: Vlaška in Romanizacija · Poglej več »
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Vlaška in Romanski jeziki · Poglej več »
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Novo!!: Vlaška in Romi · Poglej več »
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Novo!!: Vlaška in Romunščina · Poglej več »
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Novo!!: Vlaška in Romuni · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Vlaška in Romunija · Poglej več »
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Novo!!: Vlaška in Rudolf II. Habsburški · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Vlaška in Ruski imperij · Poglej več »
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Novo!!: Vlaška in Sarmati · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Vlaška in Sasi · Poglej več »
Sejmeni
Sejmeni (romunsko seimeni, mn. seimen, iz turškega seğmen, mladi oboroženi možje) so bili v 17.
Novo!!: Vlaška in Sejmeni · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Vlaška in Severna Makedonija · Poglej več »
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Novo!!: Vlaška in Sigismund III. Poljski · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Vlaška in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Simion Movilă
Simion (Simon) Movila (romunsko Simion Movilă) je bil bojar iz družine Movileşti, ki je v Vlaški vladal od leta 1600-1601 in 1602 in v Moldaviji od 10.
Novo!!: Vlaška in Simion Movilă · Poglej več »
Skarlat Kalimahi
Skarlat Kalimahi (romunsko Scarlat Callimachi, grško, Skarlátos Kallimáhis) je bil veliki dragoman Visoke porte ter moldavski in vlaški knez, * 1773, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 12. december 1821, Bolu, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Vlaška in Skarlat Kalimahi · Poglej več »
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Vlaška in Slovanski jeziki · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Vlaška in Srbija · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Vlaška in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Novo!!: Vlaška in Suženjstvo · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Vlaška in Sulejman I. · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Vlaška in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Vlaška in Tatari · Poglej več »
Târgoviște
Târgoviște je mesto v Romuniji in središče okraja Dâmbovița.
Novo!!: Vlaška in Târgoviște · Poglej več »
Teodozij Vlaški
Teodozij (romunsko Teodosie) je bil leta 1521 in 1522 dvakrat knez Vlaške, * ni znano, † 1522.
Novo!!: Vlaška in Teodozij Vlaški · Poglej več »
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Novo!!: Vlaška in Tlačanstvo · Poglej več »
Trajanovi dačanski vojni
Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).
Novo!!: Vlaška in Trajanovi dačanski vojni · Poglej več »
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Novo!!: Vlaška in Transilvanija · Poglej več »
Tudor Vladimirescu
Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.
Novo!!: Vlaška in Tudor Vladimirescu · Poglej več »
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Novo!!: Vlaška in Valonija · Poglej več »
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Novo!!: Vlaška in Velika turška vojna · Poglej več »
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Novo!!: Vlaška in Vlad II. Drakul · Poglej več »
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Novo!!: Vlaška in Vlad III. Drakula · Poglej več »
Vlad V. Mlajši
Vlad V. Mlajši (romunsko Vlad cel Tânăr ali Vlăduț) je bil vlaški knez, ki je valadal od februarja 1510 do januarja 1512, * 1488, † 23. januar 1512.
Novo!!: Vlaška in Vlad V. Mlajši · Poglej več »
Vladislav I. Vlaški
Vladislav I. (romunsko Vladislav I, Vlaicu ali Vlaicu-Vodă) je bil vlaški knez iz Basarabske dinastije, ki je vladal od 16.
Novo!!: Vlaška in Vladislav I. Vlaški · Poglej več »
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Novo!!: Vlaška in Vojvoda · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Vlaška in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Vlaška in Wales · Poglej več »
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437. Po vzoru na vojaške redove Križarjev, je bila glavna misija redu zaščita in lojalnost kraljeve družine in članov ter obramba krščanstva pred sovražniki, predvsem pred Turki, kar je navedeno tudi v ustanovni listini. Red zmajevih vitezov je cvetel v prvi polovici 15. stoletja v Nemčiji in Italiji. Po Sigismundovi smrti leta 1437 je pomen redu v Zahodni Evropi upadel, vendar pa je po padcu Carigrada leta 1453 ohranil vlogo v Kraljevini Ogrski.
Novo!!: Vlaška in Zmajev viteški red · Poglej več »
