Kazalo
110 odnosi: Afrodita, Agora, Akropola, Akroterij, Aleksander Veliki, Anatolija, Antefiks, Apnenec, Apolon, Ares, Arhitrav, Aristotel, Artemida, Atena, Atene, Črnofiguralni dekorativni slog, Bron, Bulevterij, Cela, Citadela, Delfi, Demetra, Dioniz, Dorci, Dorski slog, Eksedra, Entaza, Epidaver, Fidija, Fortifikacija, Friz, Geometrična umetnost, Gimnazij (Antična Grčija), Gora, Grška temna doba, Grško gledališče, Grki, Grobnica, Hefajst, Helenistično obdobje, Hera, Herin tempelj, Olimpija, Hermes, Hipodam iz Mileta, Hipodrom, Hipostil, Interkolumnij, Italija, Jonski slog, Kamen, ... Razširi indeks (60 več) »
- Arhitekturna zgodovina
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Starogrška arhitektura in Afrodita
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Starogrška arhitektura in Agora
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Starogrška arhitektura in Akropola
Akroterij
Akroterij - od spredaj in od strani Risba iz leta 1879 - Villa Nizzastraße 11 in Villa Agnes, Oberlößnitz Akroterij (grško τὸ ἀκρωτήριον, akrotérion - konica, latinizirali so ga Rimljani kot acroterium) je okras (palmeta, figura) na vrhu in vogalih slemenskega čela (timpanona) in se pogosto pojavlja v starogrškem, etruščanskem in rimskem templju, kot tudi okras na nagrobnikih.
Poglej Starogrška arhitektura in Akroterij
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Starogrška arhitektura in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Starogrška arhitektura in Anatolija
Antefiks
Antefiks (lat. antefigere, 'spredaj pritrjen') je čelna opeka oziroma navpični element kot zaključna ploščica na opečnati strehi.
Poglej Starogrška arhitektura in Antefiks
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Starogrška arhitektura in Apnenec
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Starogrška arhitektura in Apolon
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Starogrška arhitektura in Ares
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Starogrška arhitektura in Arhitrav
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Starogrška arhitektura in Aristotel
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Starogrška arhitektura in Artemida
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Starogrška arhitektura in Atena
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Starogrška arhitektura in Atene
Črnofiguralni dekorativni slog
Črnofiguralni dekorativni slog, znan tudi kot slog črne figure ali keramika črne figure (grško μελανόμορφα, melanomorfa) je eden od slikarskih slogov na antičnih grških vazah.
Poglej Starogrška arhitektura in Črnofiguralni dekorativni slog
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Starogrška arhitektura in Bron
Bulevterij
Bulevterij (grško βουλευτήριον, bouleutērion), prevedeno tudi kot skupščina, hiša zbora in senatna hiša, je bila stavba v starodavni Grčiji, v kateri so se sestajali člani sveta (βουλή, boulē, bule) demokratične mestne države.
Poglej Starogrška arhitektura in Bulevterij
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Starogrška arhitektura in Cela
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Starogrška arhitektura in Citadela
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Starogrška arhitektura in Delfi
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Starogrška arhitektura in Demetra
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Starogrška arhitektura in Dioniz
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Starogrška arhitektura in Dorci
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Starogrška arhitektura in Dorski slog
Eksedra
Eksedra (lat. exedra) je v arhitekturi polkrožna vdolbina ali podnožje, pogosto okronano s polovično kupolo, ki je včasih sestavni del fasade zgradbe.
Poglej Starogrška arhitektura in Eksedra
Entaza
V arhitekturi, entaza pomeni uporabo konveksne krivulje na površini arhitekturnega elementa, v estetske namene.
Poglej Starogrška arhitektura in Entaza
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Starogrška arhitektura in Epidaver
Fidija
Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.
Poglej Starogrška arhitektura in Fidija
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Starogrška arhitektura in Fortifikacija
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Starogrška arhitektura in Friz
Geometrična umetnost
Geometrična umetnost je faza razvoja grške umetnosti, ki je ime dobila po značilnih geometrijskih vzorcih v vaznem slikarstvu.
Poglej Starogrška arhitektura in Geometrična umetnost
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Starogrška arhitektura in Gimnazij (Antična Grčija)
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Starogrška arhitektura in Gora
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Starogrška arhitektura in Grška temna doba
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Starogrška arhitektura in Grško gledališče
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Starogrška arhitektura in Grki
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Starogrška arhitektura in Grobnica
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Starogrška arhitektura in Hefajst
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Starogrška arhitektura in Helenistično obdobje
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Starogrška arhitektura in Hera
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Starogrška arhitektura in Herin tempelj, Olimpija
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Starogrška arhitektura in Hermes
Hipodam iz Mileta
Hipodam iz Mileta (grško Ἱππόδαμος ὁ Μιλήσιος, Hippodamos ho Milesios, 498–408 pr. n. št.) je bil starogrški arhitekt, urbanist, zdravnik, matematik, meteorolog in filozof.
Poglej Starogrška arhitektura in Hipodam iz Mileta
Hipodrom
Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.
Poglej Starogrška arhitektura in Hipodrom
Hipostil
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Poglej Starogrška arhitektura in Hipostil
Interkolumnij
Ilustracija iz ''Štiri knjige o arhitekturi'' Andree Palladija, London 1738. Interkolumnij v arhitekturi razmik med stebri v nizu, merjeno na dnu trupa stebra od osi do osi.
Poglej Starogrška arhitektura in Interkolumnij
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Starogrška arhitektura in Italija
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Starogrška arhitektura in Jonski slog
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Starogrška arhitektura in Kamen
Kanelura
Kanelure na stebrih templja iz Evore (Portugalska) Kanelura ali kanelira (latinsk canna.
Poglej Starogrška arhitektura in Kanelura
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Starogrška arhitektura in Kapitel
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Starogrška arhitektura in Klasična Grčija
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Starogrška arhitektura in Klasicizem
Klesanec
Klesanec je fino površinsko obdelan (rezan, klesan) zid ali posamezen kamen, ki je bil obdelan do kvadra ali vzidan v zid.
Poglej Starogrška arhitektura in Klesanec
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Starogrška arhitektura in Kolonada
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Starogrška arhitektura in Korintski slog
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Starogrška arhitektura in Korozija
Krepidom
Krepidom je arhitekturni izraz za del strukture starodavnih grških stavb.
Poglej Starogrška arhitektura in Krepidom
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Starogrška arhitektura in Kreta
Krizelefantinska tehnika
Zlati in z ognjem počrnjeni fragmenti slonovine na arhaični krizelefantinski skulpturi, Arheološki muzej v Delfih Krizelefantinska tehnika (grško χρυσός, hrizós, zlato in ελεφάντινος, elefantinos, slonovina) je izraz za skulpture, narejene iz zlata in slonovine.
Poglej Starogrška arhitektura in Krizelefantinska tehnika
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Starogrška arhitektura in Kupola
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Starogrška arhitektura in Les
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Starogrška arhitektura in Magna Graecia
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Starogrška arhitektura in Marmor
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Starogrška arhitektura in Mavzolej
Metopa
Metopa iz Partenona prikazuje del bitke med Kentavrom in Lapitom V klasični arhitekturi je metopa (μετόπη) pravokoten arhitekturni element, ki zapolnjuje prostor med dvema triglifoma v dorskem frizu, ki je dekorativni pas med arhitravom in vencem na pročelju ali okoli celega templja.
Poglej Starogrška arhitektura in Metopa
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Starogrška arhitektura in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Starogrška arhitektura in Minojska doba
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Starogrška arhitektura in Mozaik
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Starogrška arhitektura in Nature
Nepravi obok
Nepravi obok/lok, tudi konzolni obok/lok je način gradnje loka/oboka, ki uporablja arhitekturno tehniko izgradnje konzole za premostitev prostora ali odprtine v konstrukciji, kot je vhod v steni, hodnik ali most.
Poglej Starogrška arhitektura in Nepravi obok
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Starogrška arhitektura in Ogredje (arhitektura)
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Starogrška arhitektura in Olimp
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Starogrška arhitektura in Olimpija, Grčija
Palestra
Olimpiji, Grčija Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.
Poglej Starogrška arhitektura in Palestra
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Starogrška arhitektura in Palmeta
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Starogrška arhitektura in Partenon
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Starogrška arhitektura in Pavzanij (geograf)
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Starogrška arhitektura in Pediment
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Starogrška arhitektura in Peloponez
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Starogrška arhitektura in Pergamonski oltar
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Starogrška arhitektura in Peristil
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Starogrška arhitektura in Pestum
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Starogrška arhitektura in Pitagora
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Starogrška arhitektura in Podnebje
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Starogrška arhitektura in Portik
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Starogrška arhitektura in Pozejdon
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Starogrška arhitektura in Praksitel
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Starogrška arhitektura in Priena
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Poglej Starogrška arhitektura in Propileje
Protogeometrična umetnost
Protogeometrična umetnost ali protogeometrični slog je slog starogrškega lončarstva predvsem v Atenah v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v grški temni dobi in pred arhaičnim obdobjem.
Poglej Starogrška arhitektura in Protogeometrična umetnost
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Starogrška arhitektura in Relief (umetnost)
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Starogrška arhitektura in Renesančna arhitektura v Italiji
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Starogrška arhitektura in Rimska arhitektura
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Starogrška arhitektura in Rimsko cesarstvo
Skopas
Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.
Poglej Starogrška arhitektura in Skopas
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Poglej Starogrška arhitektura in Stadion
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Starogrška arhitektura in Steber
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Starogrška arhitektura in Stoa
Strogi klasični slog
Strogi slog ali zgodnji klasični slog je prevladoval v grškem kiparstvu v obdobju okoli 490 do 450 pr.
Poglej Starogrška arhitektura in Strogi klasični slog
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Starogrška arhitektura in Svetloba
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Starogrška arhitektura in Tempelj
Triglif
Triglif' nad stebrom v rimskem dorskem redu, gledališče Marcellus Triglif je arhitekturni izraz za vertikalni rebrasti ploščat element v dorskem frizu, tako imenovan zaradi kotnih kanalov v njih, pri čemer sta dva popolna in en razdeljen, dva poševno odrezana pod kotom ali hemiglif se računata kot eno.
Poglej Starogrška arhitektura in Triglif
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Starogrška arhitektura in Umetnostna zgodovina
Venec (arhitektura)
Gejzon (starogrško γεῖσον, pogosto se zamenja z nekoliko širšim izrazom venec) je arhitekturni element, pomemben zlasti pri grških in rimskih zgradbah, uporablja pa se tudi v arheoloških publikacijah.
Poglej Starogrška arhitektura in Venec (arhitektura)
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Starogrška arhitektura in Vitruvij
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Starogrška arhitektura in Zevs
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Starogrška arhitektura in Zevsov tempelj, Olimpija
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Starogrška arhitektura in Zlati rez