Odpri v Google MapsKazalo
149 odnosi: Aleksandrija, Aleksej I. Komnen, Alfonz VI. Kastiljski, Almoravidi, Amalfi, Ancona, Andrea Pisano, Antična Kartagina, Antibes, Antiohija, Arno (reka), Avguštinci, Balearski otoki, Barcelona, Bazilika (zgradba), Bernard iz Clairvauxa, Bitka pri Lepantu (1571), Bizantinsko cesarstvo, Botanični vrt, Brindisi, Cagliari, Camposanto Monumentale, Carlo Rubbia, Cosimo I. Medičejski, Cremona, Dante Alighieri, Deziderij Langobardski, Donatello, El Cid, Eneida, Enrico Fermi, Etruščani, Francija, Fréjus, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gaeta, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Galileo Galilei, Genova, Giorgio Vasari, Giovanni Pisano, Grki, Gvelfi in gibelini, Henrik IV. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Hyères, Italija, Jafa, ... Razširi indeks (99 več) »
- Pokrajina Pisa - občine
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Pisa in Aleksandrija
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Pisa in Aleksej I. Komnen
Alfonz VI. Kastiljski
Alfonz VI.
Poglej Pisa in Alfonz VI. Kastiljski
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Poglej Pisa in Almoravidi
Amalfi
Amalfi je obmorsko mesto v Italiji, ki leži na obali Salernskega zaliva.
Poglej Pisa in Amalfi
Ancona
Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).
Poglej Pisa in Ancona
Andrea Pisano
Andrea Pisano (Pontedera 1290 – 1348 Orvieto) znan tudi kot Andrea da Pontedera, je bil italijanski kipar in arhitekt.
Poglej Pisa in Andrea Pisano
Antična Kartagina
Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.
Poglej Pisa in Antična Kartagina
Antibes
Antibes (uradno Antibes Juan les pins, okcitansko/provansalsko Antíbol) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala, ob Sredozemskem morju.
Poglej Pisa in Antibes
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Pisa in Antiohija
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Pisa in Arno (reka)
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Poglej Pisa in Avguštinci
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Pisa in Balearski otoki
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Pisa in Barcelona
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Pisa in Bazilika (zgradba)
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Poglej Pisa in Bernard iz Clairvauxa
Bitka pri Lepantu (1571)
Bitka pri Lepantu je bila tretja pomorska bitka pri Lepantu; potekala je 7. oktobra 1571 med združeno krščansko floto več držav in Osmanskim cesarstvom.
Poglej Pisa in Bitka pri Lepantu (1571)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Pisa in Bizantinsko cesarstvo
Botanični vrt
Curitibi, Brazilija Šrilanki Sežani Botanični vrt je ustanova (večinoma park ali rastlinjak), kjer so v študijske namene posajene različne rastline.
Poglej Pisa in Botanični vrt
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Pisa in Brindisi
Cagliari
Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.
Poglej Pisa in Cagliari
Camposanto Monumentale
Campo Santo, znan tudi kot Camposanto Monumentale ('monumentalno pokopališče') ali Camposanto Vecchio ('staro pokopališče'), je zgodovinska zgradba na severnem robu stolničnega trga v Pisi v Italiji.
Poglej Pisa in Camposanto Monumentale
Carlo Rubbia
Carlo Rubbia, italijanski fizik, * 1934, Gorica, Furlanija - Julijska krajina, Italija.
Poglej Pisa in Carlo Rubbia
Cosimo I. Medičejski
Cosimo I. Medičejski, nadvojvoda Toskanski, * 12. junij 1519, Firence, † 21. april 1574, Firence.
Poglej Pisa in Cosimo I. Medičejski
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Pisa in Cremona
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Pisa in Dante Alighieri
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Poglej Pisa in Deziderij Langobardski
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Poglej Pisa in Donatello
El Cid
Rodrigo Díaz de Vivar je bil rojen v majhnem mestu Vivar del Cid blizu Burgosa med letoma 1043 in 1047, umrl pa je 10.
Poglej Pisa in El Cid
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Pisa in Eneida
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Pisa in Enrico Fermi
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Pisa in Etruščani
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pisa in Francija
Fréjus
Fréjus (okcitansko/provansalsko Frejús/Frejus), je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Pisa in Fréjus
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Pisa in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Pisa in Friderik II. Hohenstaufen
Gaeta
Gaeta je mesto z okoli 20.000 prebivalci v Italiji ob istoimenskem zalivu Tirenskega morja.
Poglej Pisa in Gaeta
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Pisa in Gaj Avgust Oktavijan
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Pisa in Galci
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Pisa in Galileo Galilei
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Pisa in Genova
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Pisa in Giorgio Vasari
Giovanni Pisano
Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.
Poglej Pisa in Giovanni Pisano
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Pisa in Grki
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Pisa in Gvelfi in gibelini
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Pisa in Henrik IV. Nemški
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Pisa in Henrik VI. Hohenstaufen
Hyères
Hyères (okcitansko/provansalsko Ieras / Iero), tudi Hyères-les-Palmiers, je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Pisa in Hyères
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pisa in Italija
Jafa
Moderni Jafo Jafa, (hebrejsko יָפוֹ, Jafo) je starodavno sredozemsko pristanišče, ki se nahaja tik ob Tel Avivu, v Izraelu.
Poglej Pisa in Jafa
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Pisa in Jeruzalem
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Pisa in Kairo
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Pisa in Kalabrija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Pisa in Karel Veliki
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Pisa in Karolinško cesarstvo
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Pisa in Köppnova podnebna klasifikacija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Pisa in Konstantinopel
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Pisa in Korzika
Kozmatsko delo
Kozmatski stenski mozaik v baziliki Sv. Janeza Lateranskega Kozmatski slog (italijanskoː Cosmatesco) je umetniški slog, ki je bil priljubljen v 12.
Poglej Pisa in Kozmatsko delo
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Pisa in Kraljevina Italija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Pisa in Kraljevina Sicilija
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Pisa in Križni hodnik
Krstilnica v Pisi
Krstilnica sv.
Poglej Pisa in Krstilnica v Pisi
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Pisa in Languedoc
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Pisa in Latakija
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Pisa in Levant
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Pisa in Liguri
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Pisa in Ligursko morje
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Pisa in Lorenzo Medičejski Veličastni
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Pisa in Lucca
Majorka
Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju s 3.640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.
Poglej Pisa in Majorka
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Pisa in Manuel I. Komnen
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Pisa in Marseille
Masaccio
Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.
Poglej Pisa in Masaccio
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Pisa in Mavri
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Pisa in Medičejci
Messina
Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Pisa in Messina
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Pisa in Mesto
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Pisa in Montpellier
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Pisa in Municipij
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Pisa in Nadškofija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Pisa in Napoleon Bonaparte
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Pisa in Neapelj
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Pisa in Nekropola
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Poglej Pisa in Nicola Pisano
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Pisa in Odoaker
Orazio Gentileschi
Orazio Lomi Gentileschi, italijanski slikar, * 1563, Pisa, † 1639, London.
Poglej Pisa in Orazio Gentileschi
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Poglej Pisa in Ostia Antica
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Pisa in Ostrogotsko kraljestvo
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Pisa in Oton I. Veliki
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Pisa in Oton IV. Nemški
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Pisa in Palermo
Papež Celestin III.
Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Pisa in Papež Celestin III.
Papež Gregor I.
Sveti Gregor I. Veliki ali tudi Gregorij Veliki; benediktinec, cerkveni učitelj, cerkveni oče, papež in svetnik rimskokatoliške Cerkve; * okrog 540 Rim, † 12. marec 604, Rim.
Poglej Pisa in Papež Gregor I.
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Pisa in Papež Gregor IX.
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Pisa in Papež Gregor VII.
Papež Inocenc II.
Inocenc II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gregorio Papareschi 11. stoletje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 24. september 1143 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Pisa in Papež Inocenc II.
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Pisa in Papež Inocenc III.
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Pisa in Papež Pashal II.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Pisa in Papež Urban II.
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Pisa in Pelazgi
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Pisa in Pelops
Piazza dei Cavalieri, Pisa
Piazza dei Cavalieri (slovensko Viteški trg) je znamenitost v Pisi v Italiji in drugi glavni trg v mestu.
Poglej Pisa in Piazza dei Cavalieri, Pisa
Pilos
Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Pisa in Pilos
Pisa (pokrajina)
Pokrajina Pisa (v italijanskem izvirniku Provincia di Pisa, izg. Provinča di Piza) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Pisa in Pisa (pokrajina)
Pisanski koncil
zahodnega razkola. Pisanski koncil (tudi Pizanski koncil ali Koncil v Pisi) je koncil brez zaporedne številke.
Poglej Pisa in Pisanski koncil
Poševni stolp v Pisi
Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.
Poglej Pisa in Poševni stolp v Pisi
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Pisa in Pomorske republike
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Pisa in Potres
Protipapež Anaklet II.
Anaklet II., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1070 kot Peter Pjerleoni Pietro Pierleoni; Petrus Pierleoni) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 25. januar 1138 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Pisa in Protipapež Anaklet II.
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Pisa in Provansa
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Pisa in Prva križarska vojna
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Pisa in Prvo Francosko cesarstvo
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Pisa in Pulj
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Pisa in Razpelo
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Pisa in Rim
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Pisa in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Pisa in Rimsko cesarstvo
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Poglej Pisa in Rogerij I. Sicilski
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Pisa in Rogerij II. Sicilski
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Pisa in Romanska arhitektura
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Pisa in Rona
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Pisa in Salerno
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Pisa in Santiago de Compostela
Santo Stefano dei Cavalieri, Pisa
Santo Stefano dei Cavalieri je cerkev v Pisi na Piazza dei Cavalieri (Viteški trg).
Poglej Pisa in Santo Stefano dei Cavalieri, Pisa
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Pisa in Saraceni
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Pisa in Sardinija
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Pisa in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Simone Martini
Simone Martini, italijanski slikar, * 1284, Siena, † 1344.
Poglej Pisa in Simone Martini
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Pisa in Sirakuze
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Pisa in Split
Stolnični trg, Pisa
Trg čudežev uradno znana kot Stolnični trg (Piazza del Duomo), je obzidano 8,87 hektarjev veliko območje v Pisi v Toskani v Italiji, priznano kot pomembno središče evropske srednjeveške umetnosti in eden najlepših arhitekturnih kompleksov na svetu.
Poglej Pisa in Stolnični trg, Pisa
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Pisa in Stolnica v Pisi
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Pisa in Strabon
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Pisa in Sveta dežela
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Pisa in Tir, Libanon
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Pisa in Tirensko morje
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Pisa in Toskana
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Pisa in Tripoli
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Pisa in Troja
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Pisa in Valencija
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Pisa in Vergilij
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Pisa in Via Francigena
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Pisa in Vikingi
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Pisa in Villanovska kultura
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Pisa in Zadar
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Pisa in Zahodni razkol
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Pisa in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Pisa in Zvonik
Glej tudi
Pokrajina Pisa - občine
Prav tako znan kot Piza.