Kazalo
21 odnosi: Delodajalec, Delovno okolje, Delovno razmerje, Ekstravertnost in introvertnost, Identiteta, Komunikacija na delovnem mestu, Mentorstvo, Nevroticizem, Odprtost, Organizacija, Organizacijska kultura, Organizacijska pripadnost, Povratna informacija v organizaciji, Selekcijski postopek, Sprejemljivost, Stres na delovnem mestu, Upravljanje človeških virov, Velikih pet faktorjev osebnosti, Vestnost, Vodenje, Zadovoljstvo zaposlenih.
- Organizacijska psihologija
- Upravljanje človeških virov
Delodajalec
Delodajalec je pravni izraz, ki je opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih Republike Slovenije v 2.
Poglej Organizacijska socializacija in Delodajalec
Delovno okolje
Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.
Poglej Organizacijska socializacija in Delovno okolje
Delovno razmerje
Delovno razmerje je po Zakonu o delovnih razmerjih opredeljeno v 4.
Poglej Organizacijska socializacija in Delovno razmerje
Ekstravertnost in introvertnost
Ekstravertnost in introvertnost sta osebnostni lastnosti.
Poglej Organizacijska socializacija in Ekstravertnost in introvertnost
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Poglej Organizacijska socializacija in Identiteta
Komunikacija na delovnem mestu
Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (communis) in pomeni »deliti«.
Poglej Organizacijska socializacija in Komunikacija na delovnem mestu
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Poglej Organizacijska socializacija in Mentorstvo
Nevroticizem
Nevroticizem (tudi čustvena nestabilnost) je druga temeljna dimenzija osebnosti, ki je prisotna pri vseh pomembnih modelih osebnostne strukture in je nedvomno univerzalna.
Poglej Organizacijska socializacija in Nevroticizem
Odprtost
Odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) je osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj.
Poglej Organizacijska socializacija in Odprtost
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Organizacijska socializacija in Organizacija
Organizacijska kultura
Organizacijska kultura je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupine prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema.
Poglej Organizacijska socializacija in Organizacijska kultura
Organizacijska pripadnost
Organizacijska pripadnost je psihološki konstrukt, ki predstavlja navezanost posameznika na organizacijo.
Poglej Organizacijska socializacija in Organizacijska pripadnost
Povratna informacija v organizaciji
Povratna informacija se nanaša na proces, ki spremlja posameznika pri njegovem delu ter mu tako omogoča izpopolnjevanje dela in doseganje zastavljenih ciljev.
Poglej Organizacijska socializacija in Povratna informacija v organizaciji
Selekcijski postopek
Vzrok za nastanek selekcijskega postopka se je pojavil zaradi dejstva, da se ljudje med seboj precej razlikujejo in da te razlike na popolnoma raznolike načine vplivajo na posameznikovo uspešnost pri opravljanju dela.
Poglej Organizacijska socializacija in Selekcijski postopek
Sprejemljivost
Sprejemljivost je osebnostna lastnost, z izrazom opisujemo individualne razlike v prijetnosti, prijaznosti in ujemanju v odnosih z drugimi.
Poglej Organizacijska socializacija in Sprejemljivost
Stres na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij.
Poglej Organizacijska socializacija in Stres na delovnem mestu
Upravljanje človeških virov
Upravljanje človeških virov (UČV) je vrsta menedžmenta, ki obsega splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno – v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi.
Poglej Organizacijska socializacija in Upravljanje človeških virov
Velikih pet faktorjev osebnosti
Velikih pet faktorjev osebnosti (angleško Big Five) je najpopularnejši dimenzionalni model osebnosti.
Poglej Organizacijska socializacija in Velikih pet faktorjev osebnosti
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Organizacijska socializacija in Vestnost
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Organizacijska socializacija in Vodenje
Zadovoljstvo zaposlenih
Zadovoljstvo zaposlenih definiramo kot izrazito pozitivno emocionalno stanje posameznika.
Poglej Organizacijska socializacija in Zadovoljstvo zaposlenih
Glej tudi
Organizacijska psihologija
Upravljanje človeških virov
Prav tako znan kot Onboarding.