Kazalo
162 odnosi: Ašdod, Aškelon, Ašur, Abidos, Egipt, Abu Gorab, Abu Simbel, Abusir, Adana, Afriški rog, Akaba, Akad (mesto), Akšak, Aksum, Alalah, Aleksandrija, Aleksandrijska knjižnica, Alep, Amada, Aman, Amarna, Anatolija, Antalya, Antični Jeriho, Arabski polotok, Arbil, Arka, Arrapha, Asuan, Avaris, Šaruhen, Šubat-Enlil, Šurupak, Čoga Zanbil, Črna piramida, Çatalhöyük, Baalbek, Babilon, Bad-tibira, Beit Khallaf, Bela piramida, Beni Hasan, Biblos, Bližnji vzhod, Borsipa, Bosra, Bronasta doba, Bubastis, Buhen, Buto, Dahšur, ... Razširi indeks (112 več) »
- Mestne države
- Seznami mest
- Stari Bližnji vzhod
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ašdod
Aškelon
Aškelon (hebrejsko אַשְׁקְלוֹן, Aškelon), znan tudi kot Askalon (grško, Askálōn, arabsko عَسْقَلَان, ʿAsqalān), je mesto na sredozemski obali v južnem Izraelu, približno 50 km južno od Tel Aviva.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Aškelon
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ašur
Abidos, Egipt
Abidos je bil eno izmed najstarejših mest v Starem Egiptu in osmi nomi v Gornjega Egipta, katere glavno mesto je bil.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Abidos, Egipt
Abu Gorab
Abu Gorab, znan tudi kot Abu Gurab, Abu Ghurab in Abū Jirāb, je arheološko najdišče v Egiptu približno 15 km južno od Kaira med Sakaro in Al Džizo in približno 1 km severno od Abusirja.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Abu Gorab
Abu Simbel
Abu Simbel sta dva mogočna kamnita templja v kraju Abu Simbel, majhni vasici v Nubiji v južnem Egiptu, v bližini meje s Sudanom.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Abu Simbel
Abusir
Abusir (arabsko ابو صير, egipčansko pr wsjr, koptsko ⲃⲟⲩⲥⲓⲣⲓ, busiri, Ozirisova hiša (ali tempelj)) je ime, ki so ga egiptologi dali arheološkemu najdišču, obširni nekropoli iz obdobja Starega kraljestva v bližini sodobnega Kaira.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Abusir
Adana
Adana je peto največje mesto v Turčiji in središče province Adana.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Adana
Afriški rog
Države Afriškega roga Nasinega raketoplana maja 1993. Afriški rog (tudi Somalski polotok) je polotok vzhodne Afrike, ki se razprostira več sto kilometrov v Arabsko morje in leži ob južni strani Adenskega zaliva.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Afriški rog
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Akaba
Akad (mesto)
Karta Bližnjega vzhoda kaže obseg Akadskega kraljestva in možno lokacijo Akada Akad (tudi Akkade ali Agade) je bilo glavno mesto Akadskega kraljestva, ki je bilo prevladujoča politična sila v Mezopotamiji ob koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Akad (mesto)
Akšak
Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Akšak
Aksum
skrinjo zaveze Aksúm je najstarejše in najsvetejše mesto na severu Etiopije ob vznožju Adovskega gorovja.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Aksum
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Alalah
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Aleksandrija
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Aleksandrijska knjižnica
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Alep
Amada
Amada je naselje z najstarejšim egipčanskim templjem v Nubiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Amada
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Aman
Amarna
Amarna (znana tudi kot el-Amarna ali Tell el-Amarna, arabsko: العمارنة al-‘amārnah) je bila prestolnica faraona Ehnatona/Akenaton (kar pomeni koristen Atonu), ki jo je zgradil na mestu, ki ga je on imel za svetega.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Amarna
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Anatolija
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Antalya
Antični Jeriho
Arheološko najdišče Tell es-Sultan Tell es-Sultan s severa Stolp v Jerihu (zgrajen okoli 8050 pr. n. št.) Tell es-Sultan (arabsko تل السلطان, DMG Tall as -Sulṭān) je arheološko najdišče v Jerihu na Zahodnem bregu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Antični Jeriho
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Arabski polotok
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Arbil
Arka
Arka je pesniška zbirka Milana Vincetiča.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Arka
Arrapha
Arrapha (akadsko Arrapḫa, arabsko أررابخا,عرفة) je bila starodavno mesto v sedanjem Kirkuku v severovzhodnem Iraku.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Arrapha
Asuan
Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško: Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Asuan
Avaris
Avaris (egipčansko ḥw.t wr.t, Hut-waret) je bil prestolnica Egipta med vladavino Hiksov.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Avaris
Šaruhen
Šaruhen je bil staroveško mesto v Negevski puščavi ali morda v Gazi.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Šaruhen
Šubat-Enlil
Šubat-Enlil, zdaj Tell Lejlan (arabsko تل ليلان, tel lejlan) je arheološko najdišče v porečju Haburja v Guvernatu Vadi Džarrah v severovzhodni Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Šubat-Enlil
Šurupak
Šurupak ali Šurupag (slovensko zdravilišče), sodobni Tell Fara v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah, je bil antično sumersko mesto na obali Evfrata, približno 55 km južno od Nipurja.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Šurupak
Čoga Zanbil
Čoga Zanbil (perz.: چغازنبيل, Čoḡā Zanbīl ali Chogha Zanbil - „Korpa-humak”; elam. Dur Untaš - „Untašovo mesto”) je starodaven kompleks, ki so ga zgradili Elamiti okoli 1250.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Čoga Zanbil
Črna piramida
Črna piramida faraona Amenemheta III. je bila zgrajena v Srednjem egipčanskem kraljestvu (2055-1650 pr. n. št.). Je ena od petih preostalih piramid od skupno enajstih, zgrajenih v Dahšurju, Egipt.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Črna piramida
Çatalhöyük
Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Çatalhöyük
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Baalbek
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Babilon
Bad-tibira
Bad-tibira (slovensko Obzidje obdelovalcev bakra ali Trdnjava kovačev, akadsko Dûr-gurgurri, grško Παντιβίβλος), sodobni Tell al-Medineh v južnem Iraku, je bilo antično sumersko mesto, ki je po Seznamu sumerskih kraljev nastalo že pred vesoljnim potopom.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Bad-tibira
Beit Khallaf
Beit Khallaf (arabsko بيت خلاف) je vas približno 10 km zahodno od Girge v Gornjem Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Beit Khallaf
Bela piramida
Bela piramida faraona Amenemheta II. stoji na polju piramid v Dahšurju, Egipt.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Bela piramida
Beni Hasan
Beni Hasan (arabsko بني حسن) je staroegipčansko pokopališče približno 20 km južno od sodobnega mesta Minya v Srednjem Egiptu med Asjutom in Memfisom.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Beni Hasan
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Biblos
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Bližnji vzhod
Borsipa
Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Borsipa
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Bosra
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Bronasta doba
Bubastis
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t, bohairsko koptsko Poubasti, grško, Boubastis ali, Boubastos, arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilo staroegipčansko mesto in upravno središče noma z enakim imenom, ki je stalo ob Nilu v Nilovi delti v Spodnjem Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Bubastis
Buhen
Horov tempelj v Buhenu, zdaj v Sudanskem narodnem muzeju Buhen je bil staroegipčansko naselje na zahodni obali Nila severno oziroma pod Nilovim drugim kataraktom v sodobnem Sudanu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Buhen
Buto
Buto (starogrško, Buto, arabsko بوتو, Butu), Butus (starogrško, Boutos)Herodotus ii.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Buto
Dahšur
Dahšur (egipčansko arabsko دهشور, Dahšūr) je kraljevska nekropola v puščavi na zahodnem bregu Nila približno 40 km južno od Kaira.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dahšur
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Damask
Džemdet Nasr
Džemdet Nasr (arabsko جمدة نصر) je arheološko najdišče (tell) v iraškem governoratu Babil, najbolj znano po njem imenovanem džemdet-nasrskem zgodovinskem obdobju (3100-2900 pr. n. št.). Najdišče je prvi izkopaval Stephen Langdon leta 1926 in v veliki zgradbi iz blatne opeka, v kateri naj bi bilo upravno središče mesta, odkril praklinopisne glinaste tablice.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Džemdet Nasr
Džeraš
Džeraš (arabsko: جرش), v grško-rimskem svetu znan kot Gerasa (starogrško Γέρασα), je glavno mesto in največje mesto guvernorata Džeraš, Jordanija.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Džeraš
Džoserjeva piramida
Džoserjeva piramida ali stopničasta piramida (kbhw-ntrw v egipčanskem jeziku) je arheološka ostalina v nekropoli v Sakari v Egiptu, severozahodno od mesta Memfis.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Džoserjeva piramida
Deir el-Bahari
Deir el-Bahari ali Dayr al-Bahri (arabsko الدير البحري ad-dayr al-baḥrī, slovensko Severni samostan) je kompleks pogrebnih templjev in grobnic, ki se nahaja na zahodnem bregu Nila, nasproti Luksorja, Egipt.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Deir el-Bahari
Deir el-Medina
Deir el-Medina (egipčanska arabščina: دير المدينة) je starodavna egipčanska vas, ki je bila sedež obrtnikov, ki so delali v grobnicah v Dolini kraljev v 18. do 20. dinastije novega kraljestva Egipta (približno 1550 -1080 pr. n. št.) Oakes, p. 110.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Deir el-Medina
Dilbat
Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dilbat
Dolina kraljev
Dolina kraljev (koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dolina kraljev
Dolina kraljic
Dolina kraljic (arabsko وادي الملكات, Wādī al Malekāt) je kraj v Egiptu, kjer so bile pokopane žene faraonov od Osemnajste do Dvajsete dinastije.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dolina kraljic
Dur-Šarukin
Dur-Šarukin ("Sargonova trdnjava", arabsko دور شروكين), današnji Khorsabad, je bil asirsko glavno mesto v času Sargona II. asirskega.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dur-Šarukin
Dur-Kurigalzu
| name.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dur-Kurigalzu
Dura-Europos
Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Dura-Europos
Ešnuna
Babilonija v času Hamurabija, okoli 1792-1750 pr. n. št. Ešnuna, sodobni Tell Asmar v provinci Diyala, Irak, je bila sumersko in kasneje akadsko mesto in mestna država v osrednji Mezopotamiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ešnuna
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ebla
Edfu
Edfu ali Idfu, antični Behdet (egiptovsko arabsko إدفو, Edfu), je mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila med Esno in Asuanom.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Edfu
Ekallatum
Kraljestvo Šamši-Adada I. (vladal 1814-1782 pr n. št.) Ekallatum (akadsko 𒌷𒂍𒃲𒈨𒌍, URUE2.GAL.MEŠ, Ekallātum, "palače") je bilo starodavno mesto v Gornji Mezopotamiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ekallatum
Ekron
Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kot Akkaron, je bi eno od petih mest slavnega filistejskega pentapolisa v jugozahodnem Kanaanu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ekron
El-Lahun
El Lahun, tudi Illhun, Lahun ali Kahun, je starodavna egipčanska nekropola 16 km južno od Fajuma, Egipt.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in El-Lahun
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Elam
Elefantina
Elefantina (staroegipčansko ꜣbw,,, koptsko(Ⲉ)ⲓⲏⲃ) je otok na Nilu in hkrati del mesta Asuan v Gornjem Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Elefantina
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Emar
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Eridu
Esna
Esna (egipčanska arabščina إسنا IPA:, staroegipčansko: jwny.t ali tꜣ-snt; koptsko ⲥⲛⲏ Snē od tꜣ-snt; grški kojne Λατόπολις Latópolis ali πόλις Λάτων (Pólis Látōn) ali Λάττων (Lattōn); latinsko Lato) je mesto v Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Esna
Fajum
Fajum (arabsko الفيوم el-Fayyūm, sposojeno iz koptskega ̀Ⲫⲓⲟⲙ ali Ⲫⲓⲱⲙ Fiom ali Fiōm, to pa iz staroegipčanskega pꜣ ym, morje, jezero) je mesto v Srednjem Egiptu približno 100 km jugozahodno od Kaira.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Fajum
Faras
Faras (starogrško, Pahôras, latinsko Pahoras, nubijsko Ⲡⲁⲭⲱⲣⲁⲥ, Pakhoras) je bil veliko mesto v Spodnji Nubiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Faras
Faros (svetilnik)
Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (starogrško ὁ Φάρος τῆς Ἀλεξανδρείας, sodobni kojne), je bil svetilnik, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 280—247 pr.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Faros (svetilnik)
File
File je ime za.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in File
Gaza (mesto)
Gaza je mesto v Gazi in je s 590.481 prebivalci (štetje leta 2017) največje palestinsko mesto.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Gaza (mesto)
Gebel el-Silsila
Gebel el-Silsila (arabsko Jabal al-Silsila ali Ǧabal as-Silsila, poslovenjeno Veriga gora ali Niz gora, egipčansko ẖny, Khenit, Kitchen, Kenneth A. (1983). Pharaoh Triumphant: The Life and Times of Ramesses II, King of Egypt. Aris & Phillips. ISBN 978-0856682155. Kheni ali Khenu, poslovenjeno Mesto za veslanje) je mesto na Nilu 65 km severno od Asuana, kjer je Nil najožji in na obeh straneh obdan z visokimi klifi.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Gebel el-Silsila
Gezer
Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Gezer
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Girsu
Gornji Egipt
Gornji Egipt (skrajšano, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Gornji Egipt
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Hama
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Harran
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Hatra
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Hatuša
Havara
Havara je staroegipčansko arheološko najdišče južno od Fajuma, znanega tudi kot Krokodilopolis, Arsinoe in Medinet al-Faijum.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Havara
Hebron
Hebron (hebrejsko חֶבְרוֹן, Ḥevrōn) je največje mesto na Zahodnem bregu, ki leži 30 kilometrov južno od Jeruzalema.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Hebron
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Heliopolis
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Hetiti
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Isin
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Jeruzalem
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kadeš
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kairo
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Karkemiš
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Karnak
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kültepe
Kefrenova piramida
Kefrenova ali Kafrejeva piramida je druga najvišja in druga največja piramida v Gizi in grobnica faraona Kafreja (Kefrena) iz Četrte egipčanske dinastije, ki je vladal od okoli 2558 do 2532 pr.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kefrenova piramida
Keopsova piramida
Keopsova piramida, poznana tudi kot Velika piramida ali Kufujeva piramida je grobnica faraona Kufua v Gizi.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Keopsova piramida
Kerma
Kerma je bila glavno mesto nubijske kermanske kulture, ki se je pred najmanj 5500 leti razvila v sedanjem Sudanu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kerma
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kerman
Kiš
Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kiš
Kom Ombo
Kom Ombo (egipčansko Nubt, Nubet ali Nubit (Nbyt), Zlato mesto, arabsko كومأمبو, Kom Ombo, koptsko ⲙⲃⲱ, Embo, starogrško, Omboi) ali Ombi, je mesto v Egiptu, ki slovi po staroegipčanskem templju Kom Ombo.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Kom Ombo
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ktezifon
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Lagaš
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Larsa
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Levant
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Luksor
Mada'in Saleh
Mada'in Saleh (arabsko مدائن صالح, madā'in Ṣāliḥ) imenovano tudi Al-Hijr ali Hegra, je predislamsko arheološko najdišče v Al-`Ula, znotraj regije Al Madinah, v Saudovi Arabiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Mada'in Saleh
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Mari
Marib
Ostanki starega jezu v Maribu Marib je glavno mesto province (muhafaze) Marib v Republiki Jemen.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Marib
Medamud
Medamud ali Nag al-Madamud (iz egipčanskega Madu, arabsko المدامود, al-Madāmūd, daljše نجع المدامود, Nadsch' al-Madamud) je bilo naselje v Starem Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Medamud
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Medina
Medinet Habu
Medinetu Habu je posmrtni tempelj Ramzesa III. in pomembna struktura Novega kraljestva na zahodnem bregu pri Luksorju v Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Medinet Habu
Medinet Madi
Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Medinet Madi
Meidum
Meidum, Majdum ali Maidum (arabsko ميدوم, Medom) je arheološko najdišče v Spodnjem Egiptu, na katerem je velika piramida in več mastab, zgrajenih iz zidakov iz blata.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Meidum
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Meka
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Memfis, Egipt
Meroë
Meroë (meroitski: Medewi ali Bedewi; arabsko: مرواه, Meruwah) je ime starodavnega mesta na vzhodni obali Nila, okoli 6 km severovzhodno od postaje Kabushiya pri mestu Shendija v Sudanu; okoli 200 km severovzhodno od Kartuma.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Meroë
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Milet
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Nakš-e Rostam
Napata
Napata je bila mesto v starodavni Nubiji na desnem bregu Nila pri sodobni Karimi, Sudan.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Napata
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Nekropola v Gizi
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Nikejsko cesarstvo
Nimrud
Nimrud (arabsko: كال) je kasnejše arabsko ime za starodavno asirsko mesto Kalhu, ki se je nahajalo južno od reke Tigris v severni Mezopotamiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Nimrud
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ninive
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Nipur
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Nuzi
Oaza Siva
Oaza Siva Oaza Siva (arabsk واحة سيوة Wāḥat Sīwah, iz berberščine Siwa; zaščitnik sonca bog Amon-Ra) je oaza v Egiptu, ki leži med Katarsko depresijo in egiptovskim Peščenim morjem v Libijski puščavi, skoraj 50 km vzhodno od libijske meje in 560 km od Kaira.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Oaza Siva
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Palmira
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Pasargad
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Perzepolis
Pompejev steber
Pompejev steber (arabščina: عمود السواري) je rimski triumfalni steber v Aleksandriji, v Egiptu, največji v svojem slogu, zgrajen zunaj cesarskih prestolnic Rim in Bizanc Thiel 2006, pp.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Pompejev steber
Qustul
Qustul je arheološko pokopališče na levi obali Nila v Spodnji Nubiji blizu meje Egipta s Sudanom.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Qustul
Ramesseum
Ramesseum je spominski tempelj (ali pogrebni tempelj) faraona Ramzesa II. (tudi "Ramzesa Velikega").
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ramesseum
Rdeča piramida
Rdeča, Severna ali Netopirska piramida (arabsko هرمالوطواط, Haram al-watwát) je največja od treh velikih piramid na Dahšurski nekropoli v Kairu, Egipt.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Rdeča piramida
Sakara
Sakara (arabsko سقارة) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sakara
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sarde
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sidon
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sinajski polotok
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sipar
Sodoma in Gomora
Sodoma in Gomora (/ ˈsɒdəm... ɡəˈmɒrə /) sta bili dve mesti, omenjeni v 1. Mojzesovi knjigi in v celotni hebrejski Bibliji, Novi zavezi in v devterokanonskih knjigah ter v Koranu in hadisu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sodoma in Gomora
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Spodnji Egipt
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Stari Egipt
Sultantepe
Sultantepe, morda nekdanja Huzirina, je tell v provinci Şanlıurfa, Turčija, in arheološko najdišče iz poznega asirskega obdobja.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Sultantepe
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Suza, Perzija
Svejhat
Tell es-Svejhat je veliko arheološko najdišče ob Evfratu v severni Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Svejhat
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Tebe, Egipt
Tell Barri
Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Tell Barri
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Tell Kazel
Tepe-Sialk
Tepe Sialk (تپه سیلک) je veliko starodavno arheološko najdišče (tepe ali perzijsko tappeh pomeni hrib ali kupček) v predmestju mesta Kãshãn, v provinci Isfahan, v osrednjem Iranu.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Tepe-Sialk
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Tir, Libanon
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Troja
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ugarit
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Uma
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Ur
Urkeš
Urkeš ali Urkiš, sedanji Tell Mozan (arabsko تل موزان) je tell, naseljena gomila ob vznožju gorovja Taurus v severni Siriji.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Urkeš
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Uruk
Velika sfinga v Gizi
Veliki sfinga v Gizi (arabsko أبو الهول, translit.Abu alhōl /'abu alhawl – 'strašljiv', dobesedno 'oče groze'), ki jo običajno imenujejo Sfinga iz Gize ali samo Sfinga je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Velika sfinga v Gizi
Vzhodna puščava
Nil in Vzhodna puščava Vzhodna puščava je del Sahare vzhodno od reke Nil med Nilom in Rdečim morjem.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Vzhodna puščava
Yazılıkaya
Yazılıkaya (v turščini vpisana skala) je bilo svetišče Hatuše (danes vas Boğazköy), glavnega mesta Hetitskega imperija, leži danes v provinci Corum, Turčija.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Yazılıkaya
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda in Zagros