Odpri v Google MapsKazalo
37 odnosi: Amarnska pisma, Amenhotep III., Amon, Amulet, Asirija, Bronasta doba, Faraon, Filistejci, Gezerski koledar, Grščina, Hazor, Hebrejščina, Izrael, Izraelsko kraljestvo (razločitev), Jeruzalem, Kanaan, Karnak, Kartuša, Klinopis, Križar, Mavec, Megido, Nimrud, Palestina, Pšenica, Ramzes II., Saladin, Sirija, Skarabeji, Stari Egipt, Tanak, Tanis, Tel Aviv, Tiglat-Pileser III., Topografija, Turčija, Tutmoz III..
- Arheološka najdišča v Izraelu
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Gezer in Amarnska pisma
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Gezer in Amenhotep III.
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Gezer in Amon
Amulet
Amulet je lahko vsak predmet, za katerega ljudje verjamejo, da ima moč zaščititi lastnika pred nevarnostjo ali škodo.
Poglej Gezer in Amulet
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Gezer in Asirija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Gezer in Bronasta doba
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Gezer in Faraon
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Gezer in Filistejci
Gezerski koledar
Istanbulski arheološki muzej, Turčija Gezerski koledar je majhna popisana apnenčasta tablica, široka 7,2 cm in visoka 11,1 cm, ki jo je leta 1908 odkril irski arheolog R. A. Stewart Macalister v starodavnem kanaanskem mestu Gezer približno 30 km severozahodno od Jeruzalema.
Poglej Gezer in Gezerski koledar
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Gezer in Grščina
Hazor
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.
Poglej Gezer in Hazor
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Gezer in Hebrejščina
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Gezer in Izrael
Izraelsko kraljestvo (razločitev)
Izraelsko kraljestvo je lahko.
Poglej Gezer in Izraelsko kraljestvo (razločitev)
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Gezer in Jeruzalem
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Gezer in Kanaan
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Gezer in Karnak
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Poglej Gezer in Kartuša
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Gezer in Klinopis
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Gezer in Križar
Mavec
Mavec je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Gezer in Mavec
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Poglej Gezer in Megido
Nimrud
Nimrud (arabsko: كال) je kasnejše arabsko ime za starodavno asirsko mesto Kalhu, ki se je nahajalo južno od reke Tigris v severni Mezopotamiji.
Poglej Gezer in Nimrud
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Gezer in Palestina
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Gezer in Pšenica
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Gezer in Ramzes II.
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Gezer in Saladin
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Gezer in Sirija
Skarabeji
Skarabeji (znanstveno ime Scarabaeidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele.
Poglej Gezer in Skarabeji
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Gezer in Stari Egipt
Tanak
Tanak (תַּנַ"ךְ) je sopomensko poimenovanje za Hebrejsko Biblijo, akronim iz prvih hebrejskih črk, s katerimi se začenjajo trije tradicionalni deli Mazoretskega besedila: Torah, Nevi'im in Ketuvim.
Poglej Gezer in Tanak
Tanis
Tanis (egipčansko ḏˁn.t /ˈɟuʕnat/ or /ˈcʼuʕnat/,, koptsko ϫⲁⲛⲓ/ϫⲁⲁⲛⲉ) je naselje v severovzhodni delti Nila ob Tanitski veji Nila, ki je že dolgo časa zamuljena.
Poglej Gezer in Tanis
Tel Aviv
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.
Poglej Gezer in Tel Aviv
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Gezer in Tiglat-Pileser III.
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Gezer in Topografija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Gezer in Turčija
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Gezer in Tutmoz III.