Odpri v Google MapsKazalo
16 odnosi: Ašur, Ašurnasirpal II., Šalmaneser I., Črni obelisk, Britanski muzej, Irak, Kaldeja, Lamassu, Medijci, Mezopotamija, Mosul, Perzijci, Relief (umetnost), Skiti, Tigris, Tukulti-Ninurta I..
- Arheološka najdišča v Iraku
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Nimrud in Ašur
Ašurnasirpal II.
Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.
Poglej Nimrud in Ašurnasirpal II.
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Poglej Nimrud in Šalmaneser I.
Črni obelisk
Črni obelisk Šalmaneserja III. je skulptura iz črnega apnenca z novoasirskim bas-reliefom iz Nimruda (starodavni Kalhu) v severnem Iraku, in je spomin na dejanja kralja Šalmaneserja III.
Poglej Nimrud in Črni obelisk
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Nimrud in Britanski muzej
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Nimrud in Irak
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Nimrud in Kaldeja
Lamassu
Lamassu v British Museum. Lamassu v Louvre. Lamassu (klinopis: AN.KAL; sumersko: dlamma; akadsko: lamassu) je asirsko zaščitno božanstvo, pogosto upodobljeno kot bikovo ali levje telo z orlovimi krili in človeško glavo.
Poglej Nimrud in Lamassu
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Nimrud in Medijci
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Nimrud in Mezopotamija
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Nimrud in Mosul
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Nimrud in Perzijci
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Nimrud in Relief (umetnost)
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Nimrud in Skiti
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Nimrud in Tigris
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Poglej Nimrud in Tukulti-Ninurta I.