Odpri v Google MapsKazalo
48 odnosi: Ašur (mitologija), Ašur (razločitev), Ašurnasirpal II., Akadščina, Akadsko kraljestvo, Amoriti, Anatolija, Arabščina, Asirija, Šamši-Adad I., Šapur I., Šauštatar, Babilonija, Berlin, Bronasta doba, Citadela, Elam, Erišum I., Guverner, Hadad, Hamurabi, Hatra, Hebrejščina, Hetiti, Huriti, Ištar, Irak, Islamska država, Karum, Klinopis, Kositer, Kurdščina, Mezopotamija, Nimrud, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Partsko cesarstvo, Pergamonski muzej, Sasanidsko cesarstvo, Sin, Tigris, Timur Lenk, Tretja urska dinastija, Ušpija, Unescova svetovna dediščina, Vašukani, Vazal, Volna, Zigurat.
- Arheološka najdišča v Iraku
- Kraji svetovne dediščine v Iraku
Ašur (mitologija)
Upodobitev Ašurja Ašur (včasih pisano tudi Assur) je v asirski mitologiji vrhovni bog.
Poglej Ašur in Ašur (mitologija)
Ašur (razločitev)
Ašur je lahko.
Poglej Ašur in Ašur (razločitev)
Ašurnasirpal II.
Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.
Poglej Ašur in Ašurnasirpal II.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Ašur in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Ašur in Akadsko kraljestvo
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Ašur in Amoriti
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Ašur in Anatolija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ašur in Arabščina
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Ašur in Asirija
Šamši-Adad I.
Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.
Poglej Ašur in Šamši-Adad I.
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Ašur in Šapur I.
Šauštatar
Šauštatarjev vladarski pečat Šauštatar je bil kralj huritskega kraljestva Mitani, ki je vladal v 15.
Poglej Ašur in Šauštatar
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Ašur in Babilonija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Ašur in Berlin
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Ašur in Bronasta doba
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Ašur in Citadela
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Ašur in Elam
Erišum I.
Erišum I. (na napisih me-ri-šu, v kasnejših besedilih mAPIN-ìš, na njegovih pečatih in pečatih njegovin neposrednih naslednikov pa vedno z začetnico i - si je želel) je bil asirski vladar, ki je vladal okoli 1905 pr.
Poglej Ašur in Erišum I.
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Ašur in Guverner
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Ašur in Hadad
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Ašur in Hamurabi
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Ašur in Hatra
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Ašur in Hebrejščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Ašur in Hetiti
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Ašur in Huriti
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Ašur in Ištar
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Ašur in Irak
Islamska država
Islamska država Iraka in Levanta (angleške kratice: IS, ISIS ali ISIL) je džihadistična vojaška skupina v Iraku in Siriji, ki želi ustvariti islamsko državo (kalifat), v katerem bi vladalo šeriatsko pravo in vahabistična verzija islama.
Poglej Ašur in Islamska država
Karum
Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18.
Poglej Ašur in Karum
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Ašur in Klinopis
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Ašur in Kositer
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Ašur in Kurdščina
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Ašur in Mezopotamija
Nimrud
Nimrud (arabsko: كال) je kasnejše arabsko ime za starodavno asirsko mesto Kalhu, ki se je nahajalo južno od reke Tigris v severni Mezopotamiji.
Poglej Ašur in Nimrud
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Ašur in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Ašur in Partsko cesarstvo
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Ašur in Pergamonski muzej
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Ašur in Sasanidsko cesarstvo
Sin
Sin je neposredni moški potomec.
Poglej Ašur in Sin
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Ašur in Tigris
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Ašur in Timur Lenk
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Ašur in Tretja urska dinastija
Ušpija
Ušpija (akadsko 𒍑𒉿𒀀, Uš-pi-a) je bil zgodnji asirski kralj, ki je vladal od okoli 2050 do 2030 pr.
Poglej Ašur in Ušpija
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Ašur in Unescova svetovna dediščina
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Poglej Ašur in Vašukani
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Ašur in Vazal
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Ašur in Volna
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zɪɡʊˌræt/, Akadsko ziqqurat, zaqāru pomeni "graditi na dvignjenem območju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopničaste piramide.
Poglej Ašur in Zigurat