Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Tretja urska dinastija

Index Tretja urska dinastija

Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Akadščina, Akadsko kraljestvo, Amoriti, Šar-Kali-Šari, Šulgi, Bronasta doba, Elam, Ensi, Ep o Gilgamešu, Guverner, Hamurabijev zakonik, Irak, Isin, Lagaš, Larsa, Lugalbanda, Mezopotamija, Monarhija, Ninsun, Nipur, Perzijski zaliv, Semitski jeziki, Sipar, Suženjstvo, Sumerščina, Sumerija, Ur, Ur-Nammu, Uruk, Utu-hengal, Volna, Zagros.

  2. Bivše monarhije
  3. Sumerija

Akadščina

Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.

Poglej Tretja urska dinastija in Akadščina

Akadsko kraljestvo

Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.

Poglej Tretja urska dinastija in Akadsko kraljestvo

Amoriti

Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.

Poglej Tretja urska dinastija in Amoriti

Šar-Kali-Šari

Šar-Kali-Šari ali Šarkališari (akadsko kralj kraljev) je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal 25 (ali 24) let okoli leta 2100 pr.

Poglej Tretja urska dinastija in Šar-Kali-Šari

Šulgi

Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.

Poglej Tretja urska dinastija in Šulgi

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Tretja urska dinastija in Bronasta doba

Elam

Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.

Poglej Tretja urska dinastija in Elam

Ensi

Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.

Poglej Tretja urska dinastija in Ensi

Ep o Gilgamešu

Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.

Poglej Tretja urska dinastija in Ep o Gilgamešu

Guverner

Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.

Poglej Tretja urska dinastija in Guverner

Hamurabijev zakonik

Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.

Poglej Tretja urska dinastija in Hamurabijev zakonik

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Poglej Tretja urska dinastija in Irak

Isin

Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.

Poglej Tretja urska dinastija in Isin

Lagaš

Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.

Poglej Tretja urska dinastija in Lagaš

Larsa

Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.

Poglej Tretja urska dinastija in Larsa

Lugalbanda

Lugalbanda je bil po Seznamu sumerskih kraljev tretji kralj Uruka in oče uruškega kralja in legendarnega junaka Gilgameša.

Poglej Tretja urska dinastija in Lugalbanda

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Tretja urska dinastija in Mezopotamija

Monarhija

Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).

Poglej Tretja urska dinastija in Monarhija

Ninsun

Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.

Poglej Tretja urska dinastija in Ninsun

Nipur

Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.

Poglej Tretja urska dinastija in Nipur

Perzijski zaliv

Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.

Poglej Tretja urska dinastija in Perzijski zaliv

Semitski jeziki

Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.

Poglej Tretja urska dinastija in Semitski jeziki

Sipar

Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.

Poglej Tretja urska dinastija in Sipar

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Tretja urska dinastija in Suženjstvo

Sumerščina

Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.

Poglej Tretja urska dinastija in Sumerščina

Sumerija

Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.

Poglej Tretja urska dinastija in Sumerija

Ur

Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.

Poglej Tretja urska dinastija in Ur

Ur-Nammu

Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma....

Poglej Tretja urska dinastija in Ur-Nammu

Uruk

Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.

Poglej Tretja urska dinastija in Uruk

Utu-hengal

Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.

Poglej Tretja urska dinastija in Utu-hengal

Volna

Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.

Poglej Tretja urska dinastija in Volna

Zagros

Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.

Poglej Tretja urska dinastija in Zagros

Glej tudi

Bivše monarhije

Sumerija