Kazalo
60 odnosi: Ašur, Adab, Aja (mitologija), Alalah, Antične mezopotamske merske enote, Anu, Anunaki, Apil-kin, Arhitektura Mezopotamije, Arrapha, Asirija, Šulgi, Šurupak, Bronasta doba, Der, Ešnuna, Enlil, Ensi, Girsu, Gudea, Gudejeva valja, Haja, Hamazi, Hanun-Dagan, Išbi-Era, Idi-ilum, Ili-Išar, Irkalla, Isin, Kubit (dolžinska mera), Lagaš, Larsa, Lugal, Lugal-kisal-si, Lulubi, Mari, Mezopotamija, Nammu, Nanše, Naplanum, Naram-Sin Akadski, Nergal, Nipur, Nisaba, Prva babilonska dinastija, Prva urska dinastija, Puzur-Ašur I., Puzur-Ištar, Sirara, Srednja kronologija, ... Razširi indeks (10 več) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Tretja urska dinastija in Ašur
Adab
Adab ali Udab (sumersko Adabki, črkovano UD.NUNKI je bil starodavno sumersko mesto med Telohom in Nipurjem. Njegovi ostanki so v sodobni Bismayi v iraškem governoratu Wasit.
Poglej Tretja urska dinastija in Adab
Aja (mitologija)
Aja ali A-a je bila v akadski mitologiji boginja mati, žena boga sonca Šamaša.
Poglej Tretja urska dinastija in Aja (mitologija)
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Tretja urska dinastija in Alalah
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Tretja urska dinastija in Antične mezopotamske merske enote
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Tretja urska dinastija in Anu
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Tretja urska dinastija in Anunaki
Apil-kin
Apil-kin (𒀀𒉈𒄀 a-pil-gin6), je bil po padcu Akadskega kraljestva od okoli 2126 do 2091 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Apil-kin
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Tretja urska dinastija in Arhitektura Mezopotamije
Arrapha
Arrapha (akadsko Arrapḫa, arabsko أررابخا,عرفة) je bila starodavno mesto v sedanjem Kirkuku v severovzhodnem Iraku.
Poglej Tretja urska dinastija in Arrapha
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Tretja urska dinastija in Asirija
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Tretja urska dinastija in Šulgi
Šurupak
Šurupak ali Šurupag (slovensko zdravilišče), sodobni Tell Fara v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah, je bil antično sumersko mesto na obali Evfrata, približno 55 km južno od Nipurja.
Poglej Tretja urska dinastija in Šurupak
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Tretja urska dinastija in Bronasta doba
Der
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Der (sumersko ALUDi-e-ir, ALUDi-e-ir 𒌷𒂦𒀭𒆠 uruBAD3.ANki) je bil sumerska mestna država na mestu sedanjega Tell Aqarja pri al-Badri v iraškem guvernoratu Wasit.
Poglej Tretja urska dinastija in Der
Ešnuna
Babilonija v času Hamurabija, okoli 1792-1750 pr. n. št. Ešnuna, sodobni Tell Asmar v provinci Diyala, Irak, je bila sumersko in kasneje akadsko mesto in mestna država v osrednji Mezopotamiji.
Poglej Tretja urska dinastija in Ešnuna
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Tretja urska dinastija in Enlil
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Poglej Tretja urska dinastija in Ensi
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Tretja urska dinastija in Girsu
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Gudea
Gudejeva valja
Gudejeva valja sta valja iz terakote, datirana v obdobje okoli leta 2125 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Gudejeva valja
Haja
Haja (sumersko dha-ià (dHA-NI), dha-a-a) je bil v mezopotamski mitologiji mož boginje Nisabe.
Poglej Tretja urska dinastija in Haja
Hamazi
Hamazi ali Kamazi (sumersko Ḫa-ma-ziki) je bilo antično kraljestvo ali mestna država, ki je dosegla svoj višek okoli leta 2500-2400 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Hamazi
Hanun-Dagan
Hanun-Dagan (slovensko Dagan je milostljiv) je bil šakkanakku (vojaški guverner) in kralj Marija, ki je vladal okoli 2016-2008 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Hanun-Dagan
Išbi-Era
Išbi-Era (akadsko 𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏 Išbi-erra, na sodobnih napisih klinopisno diš-bi-ir₃-ra) je bil ustanovitelj sumerske Isinske dinastije, ki je vladal okoli 1953 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Išbi-Era
Idi-ilum
Idi-ilum, Idi-El ali Idin-El (𒄿𒋾𒀭, i-ti-ilum) je bil od okoli 2090 do 2085 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Idi-ilum
Ili-Išar
Ili-Išar ali Ilum-Išar (𒀭𒄿𒊬, Il3-Ishar) je bil po padcu Akadskega kraljestva od okoli 2084 do 2072 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Ili-Išar
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Poglej Tretja urska dinastija in Irkalla
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Tretja urska dinastija in Isin
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Poglej Tretja urska dinastija in Kubit (dolžinska mera)
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Tretja urska dinastija in Lagaš
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Tretja urska dinastija in Larsa
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Poglej Tretja urska dinastija in Lugal
Lugal-kisal-si
Lugal-kisal-si ali Lugal-tar-si (sumersko 𒈗𒆦𒋛, lugal-kisal-si ali 𒈗𒋻𒋛, lugal-tar-si, lugal-sila-si) je bil kralj Uruka in Ura, ki je živel proti koncu 25.
Poglej Tretja urska dinastija in Lugal-kisal-si
Lulubi
Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.
Poglej Tretja urska dinastija in Lulubi
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Tretja urska dinastija in Mari
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Tretja urska dinastija in Mezopotamija
Nammu
Nammu ali Namma (sumersko 𒀭𒇉 dNAMMA.
Poglej Tretja urska dinastija in Nammu
Nanše
Nanše (sumersko 𒀭𒀏 dNANŠE) je bila sumerska boginja, hčerka boga Enkija (bog modrosti, magije in vode) in Ninhursage (boginja zemlje in boginja mati).
Poglej Tretja urska dinastija in Nanše
Naplanum
Naplanum (Na-ap-la-nu-um) je bil prvi neodvisni kralj antičnega mezopotamskega mesta Larse, ki je vladal približno od 1961 do 1940 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Naplanum
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Tretja urska dinastija in Naram-Sin Akadski
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Poglej Tretja urska dinastija in Nergal
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Tretja urska dinastija in Nipur
Nisaba
Nisaba (sumersko 𒀭𒉀 DNAGA, kasneje𒀭𒊺𒉀 DŠE.NAGA),.
Poglej Tretja urska dinastija in Nisaba
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.
Poglej Tretja urska dinastija in Prva babilonska dinastija
Prva urska dinastija
Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.
Poglej Tretja urska dinastija in Prva urska dinastija
Puzur-Ašur I.
Puzur-Ašur I. (akadsko 𒁍𒀫𒀸𒋩, Pu-AMAR-Aš-ŠUR) je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal okoli leta 2000 pr.
Poglej Tretja urska dinastija in Puzur-Ašur I.
Puzur-Ištar
Puzur-Ištar (𒆃𒊭𒁹𒁯, Puzur4-Eš4-tár) je bil vladar mestne države Mari v severni Mezopotamiji, ki je nastala po razpadu Akadskega kraljestva.
Poglej Tretja urska dinastija in Puzur-Ištar
Sirara
Sirara (sumersko 𒌓𒈣𒀏𒆠𒋳 SIRARA6) je bil na začetku Tretje urske dinastijea tempeljski kompleks v Lagašu.
Poglej Tretja urska dinastija in Sirara
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.
Poglej Tretja urska dinastija in Srednja kronologija
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Tretja urska dinastija in Starodavni Bližnji vzhod
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Tretja urska dinastija in Sumerija
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Tretja urska dinastija in Suza, Perzija
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Tretja urska dinastija in Tell Brak
Tiš-atal
Tiš-atal (huritsko 𒋾 𒅖 𒀀 𒊑) je bil endan Urkeša.
Poglej Tretja urska dinastija in Tiš-atal
Tura-Dagan
Tura-Dagan (𒌅𒊏𒀭𒁕𒃶, Tu-ra-Dda-gan) je bil vladar mestne države Mari v severni Mezopotamiji, ki je nastala po padcu Akadskega kraljestva.
Poglej Tretja urska dinastija in Tura-Dagan
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Tretja urska dinastija in Uma
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma....
Poglej Tretja urska dinastija in Ur-Nammu
Utu-hengal
Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.
Poglej Tretja urska dinastija in Utu-hengal
Veliki zigurat v Uru
Zigurat v Uru ali Veliki zigurat v Uru (Sumersko é-temen-ní-gùru Etemenniguru, »tempelj, ki ga ustvarja avra«, The Ziggurat of Ur, the British Museum's web site on Mesopotamia covering Sumer, Babylonia and Assyria) je neosumerski zigurat v mestu Ur v bližini Nasirijah, v današnji provinci Dhi Qar v Iraku.
Poglej Tretja urska dinastija in Veliki zigurat v Uru