Kazalo
78 odnosi: Afrika, Alabaster, Amenhotep II., Antipater, Anubis, Apnenec, Arheologija, Šepseskaf, Šestindvajseta egipčanska dinastija, Četrta egipčanska dinastija, Bazalt, BBC, Benben, Dahšur, Džoserjeva piramida, Devetnajsta egipčanska dinastija, Dvanajsta egipčanska dinastija, Egipčanščina, Egipt, Enaindvajseta egipčanska dinastija, Erozija, Faraon, Giza, Gornji Egipt, Granit, Heliopolis, Herodot, Imhotep, Izida, Kairo, Kefren, Kefrenova piramida, Keops, Keopsova piramida, Lev (ozvezdje), Mastaba, Meidum, Memfis, Egipt, Menkaure, Mikene, Napoleon Bonaparte, Nekropola, Nil, Nos, Orion (ozvezdje), Peta egipčanska dinastija, Piramida, Psevdoznanost, Ra (mitologija), Ramzes II., ... Razširi indeks (28 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Nekropola v Gizi in Afrika
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Nekropola v Gizi in Alabaster
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Amenhotep II.
Antipater
Antipater (grško, Antípatros) je bil makedonski general in državnik, ki je služil pod kraljema Filipom II. in Aleksandrom Velikim, * 397 pr. n. št., † 319 pr. n. št. Leta 320 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Antipater
Anubis
Anubis je bil v staroegipčanski mitologiji sprva bog mrtvih in vladar podzemlja, kasneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč.
Poglej Nekropola v Gizi in Anubis
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Nekropola v Gizi in Apnenec
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Nekropola v Gizi in Arheologija
Šepseskaf
Šepseskaf je bil šesti in zadnji faraon Četrte dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Nekropola v Gizi in Šepseskaf
Šestindvajseta egipčanska dinastija
Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.
Poglej Nekropola v Gizi in Šestindvajseta egipčanska dinastija
Četrta egipčanska dinastija
Kamna iz Palerma, na katerem je opis prihoda ladij med Sneferujevo vladavino, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London Četrta egipčanska dinastija je vladala od okoli 2613 do 2494 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Četrta egipčanska dinastija
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Nekropola v Gizi in Bazalt
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Poglej Nekropola v Gizi in BBC
Benben
Gizi, ki simbolizira grič Benben Benben s piramide Amenemheta III., Dvanajsta dinastija, Kairski muzej Ptič Benu z egipčanskega papirusa Benben je bil grič, ki se je dvignil iz prvobitnih voda Nu, na katerega se je po heliopolski različici mita o nastanku sveta naselil bog stvarnik Atum.
Poglej Nekropola v Gizi in Benben
Dahšur
Dahšur (egipčansko arabsko دهشور, Dahšūr) je kraljevska nekropola v puščavi na zahodnem bregu Nila približno 40 km južno od Kaira.
Poglej Nekropola v Gizi in Dahšur
Džoserjeva piramida
Džoserjeva piramida ali stopničasta piramida (kbhw-ntrw v egipčanskem jeziku) je arheološka ostalina v nekropoli v Sakari v Egiptu, severozahodno od mesta Memfis.
Poglej Nekropola v Gizi in Džoserjeva piramida
Devetnajsta egipčanska dinastija
Devetnajsta egipčanska dinastija je bila druga dinastija, ki je vladala v Novem egipčanskem kraljestvu od 1292 do 1189 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Devetnajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Nekropola v Gizi in Dvanajsta egipčanska dinastija
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Nekropola v Gizi in Egipčanščina
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Nekropola v Gizi in Egipt
Enaindvajseta egipčanska dinastija
Psusenesa I. Enaindvajseta egipčanska dinastija se običajno šteje za prvo dinastijo tretjega vmesnega obdobja Egipta.
Poglej Nekropola v Gizi in Enaindvajseta egipčanska dinastija
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Nekropola v Gizi in Erozija
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Nekropola v Gizi in Faraon
Giza
Giza je mesto in planotast svet v Egiptu na levem bregu reke Nil v smeri jugozahodno od starega mestnega jedra Kaira.
Poglej Nekropola v Gizi in Giza
Gornji Egipt
Gornji Egipt (skrajšano, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Poglej Nekropola v Gizi in Gornji Egipt
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Nekropola v Gizi in Granit
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Nekropola v Gizi in Heliopolis
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Nekropola v Gizi in Herodot
Imhotep
Imhotep, vezir na dvoru faraona Džoserja, arhitekt, svečenik v Heliopolisu, (prvi znani) zdravnik, pesnik, astrolog, pisar, * okrog 2630 pr. n. št. † 2611 pr. n. št. Imhotep velja za prvega genija v človeški zgodovini.
Poglej Nekropola v Gizi in Imhotep
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Nekropola v Gizi in Izida
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Nekropola v Gizi in Kairo
Kefren
Kefren (iz starogrškega, Hefren), Kafre ali Kafra je bil egipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal 26 let okoli 2570 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Kefren
Kefrenova piramida
Kefrenova ali Kafrejeva piramida je druga najvišja in druga največja piramida v Gizi in grobnica faraona Kafreja (Kefrena) iz Četrte egipčanske dinastije, ki je vladal od okoli 2558 do 2532 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Kefrenova piramida
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Nekropola v Gizi in Keops
Keopsova piramida
Keopsova piramida, poznana tudi kot Velika piramida ali Kufujeva piramida je grobnica faraona Kufua v Gizi.
Poglej Nekropola v Gizi in Keopsova piramida
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Nekropola v Gizi in Lev (ozvezdje)
Mastaba
Mastaba ('mɑːstɑːbɑː ali ma:'sta:ba) ali '"pr-djt'" (pomeni »hiša za večnost«) je vrsta starodavne egipčanske grobnice v obliki pravokotne strukture z navznoter nagnjenimi stranicami in ravno zgornjo površino, zgrajeno iz blatne opeke (iz reke Nil) ali kamna nad površino terena in grobnimi prostori pod zemljo.
Poglej Nekropola v Gizi in Mastaba
Meidum
Meidum, Majdum ali Maidum (arabsko ميدوم, Medom) je arheološko najdišče v Spodnjem Egiptu, na katerem je velika piramida in več mastab, zgrajenih iz zidakov iz blata.
Poglej Nekropola v Gizi in Meidum
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Nekropola v Gizi in Memfis, Egipt
Menkaure
Menkaure ali Menkaura (egipčanska transliteracija mn-k3w-Rˁ, helenizirano, Mikerinos) je bil faraon iz Četrte dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Nekropola v Gizi in Menkaure
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Nekropola v Gizi in Mikene
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Nekropola v Gizi in Napoleon Bonaparte
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Nekropola v Gizi in Nekropola
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Nekropola v Gizi in Nil
Nos
Nos je organ, s katerim dihamo, ovohavamo.
Poglej Nekropola v Gizi in Nos
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Nekropola v Gizi in Orion (ozvezdje)
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Peta egipčanska dinastija
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Nekropola v Gizi in Piramida
Psevdoznanost
Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.
Poglej Nekropola v Gizi in Psevdoznanost
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Nekropola v Gizi in Ra (mitologija)
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Ramzes II.
Rdeča piramida
Rdeča, Severna ali Netopirska piramida (arabsko هرمالوطواط, Haram al-watwát) je največja od treh velikih piramid na Dahšurski nekropoli v Kairu, Egipt.
Poglej Nekropola v Gizi in Rdeča piramida
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Nekropola v Gizi in Rimska cesta (galaksija)
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Nekropola v Gizi in Sais
Sakara
Sakara (arabsko سقارة) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.
Poglej Nekropola v Gizi in Sakara
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Nekropola v Gizi in Saladin
Sanjska stela
Pogled na Veliko sfingo s Sanjsko stelo Sanjska ali Sfingina stela je napisna stela staroegipčanskega faraona Tutmoza IV. iz Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Nekropola v Gizi in Sanjska stela
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Nekropola v Gizi in Sarkofag
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Nekropola v Gizi in Sedem čudes starega veka
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Poglej Nekropola v Gizi in Seti I.
Skarabej (mitologija)
Skarabej s Soncem iz grobnice Tutankamona Amulete s podobo skarabeja so polagali med ostalim na mumificirana trupla, katere naj bi boginja Maat tehtala proti peresu resnice (obdobje Nove države) Skarabêj je mitološka žival v obliki hrošča, ki so jo v staroegipčanski mitologiji častili kot simbol sonca, življenja in prerojenja, bila pa je tudi podoba sončnega boga Reja oziroma Kheprija.
Poglej Nekropola v Gizi in Skarabej (mitologija)
Sneferu
Sneferu, Snefru ali Snofru (grško, Sóris) je bil faraon Starega kraljestva ustanovitelj Četrte egipčanske dinastije.
Poglej Nekropola v Gizi in Sneferu
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Nekropola v Gizi in Spodnji Egipt
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Nekropola v Gizi in Srednji vek
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Nekropola v Gizi in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Nekropola v Gizi in Stari Egipt
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Nekropola v Gizi in Staro egipčansko kraljestvo
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Nekropola v Gizi in Suženjstvo
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Nekropola v Gizi in Tempelj
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Nekropola v Gizi in Top
Tura, Egipt
Tura (egipčansko arabsko طرة, Tora) je bil glavni kamnolom apnenca v Starem Egiptu.
Poglej Nekropola v Gizi in Tura, Egipt
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Tutankamon
Tutmoz I.
Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Tutmoz I.
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Nekropola v Gizi in Tutmoz IV.
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Nekropola v Gizi in Unescova svetovna dediščina
Velika sfinga v Gizi
Veliki sfinga v Gizi (arabsko أبو الهول, translit.Abu alhōl /'abu alhawl – 'strašljiv', dobesedno 'oče groze'), ki jo običajno imenujejo Sfinga iz Gize ali samo Sfinga je apnenčast kip sedeče sfinge, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka.
Poglej Nekropola v Gizi in Velika sfinga v Gizi
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Nekropola v Gizi in Vezir
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Poglej Nekropola v Gizi in Vojni ujetnik
Zlomljena piramida
Zlomljena piramida je staroegipčanska piramida v kraljevi nekropoli v Dahšurju, približno 40 km južno od Kaira.
Poglej Nekropola v Gizi in Zlomljena piramida
Prav tako znan kot Nekropola pri Gizi, Piramide pri Gizah, Piramide pri Gizi, Piramide v Gizah, Piramide v Gizi.