Kazalo
35 odnosi: Afrika, Amenemhet II., Amenhotep II., Ank, Antropolog, Anubis, Apnenec, Arabščina, Diorit, Egipt, Erozija, Geolog, Giza, Granit, Hor, Ikonografija, Ikonoklazem, Kamnolom, Kefren, Keops, Kosci, Lev (ozvezdje), Menkaure, Nekropola v Gizi, Nemes, Nil, Novo egipčansko kraljestvo, Orion (ozvezdje), Ramzes II., Rimska cesta (galaksija), Sanjska stela, Spodnji Egipt, Staro egipčansko kraljestvo, Tekija (verska zgradba), Tutmoz IV..
- Staroegipčanska umetnost
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Afrika
Amenemhet II.
Nubkaure Amenemhet II. je bil tretji faraon iz Dvanajste dinastije vladarjev Starega Egipta.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Amenemhet II.
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Amenhotep II.
Ank
Ank (egiptovsko: IPA:; U + 2625 ☥ ali U + 132F9 𓋹) pomeni dih življenja, ključ Nila ali crux ansata (latinsko »križ z ročajem«).
Poglej Velika sfinga v Gizi in Ank
Antropolog
Antropológ ali človekoslôvec je znanstvenik, ki se ukvarja z antropologijo.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Antropolog
Anubis
Anubis je bil v staroegipčanski mitologiji sprva bog mrtvih in vladar podzemlja, kasneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Anubis
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Velika sfinga v Gizi in Apnenec
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Arabščina
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Diorit
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Egipt
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Erozija
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Geolog
Giza
Giza je mesto in planotast svet v Egiptu na levem bregu reke Nil v smeri jugozahodno od starega mestnega jedra Kaira.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Giza
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Granit
Hor
Hor ali Horus je bil eden od najpomembnejših bogov Starega Egipta.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Hor
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Ikonografija
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Ikonoklazem
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Kamnolom
Kefren
Kefren (iz starogrškega, Hefren), Kafre ali Kafra je bil egipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal 26 let okoli 2570 pr.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Kefren
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Keops
Kosci
Kosci Kosci so asterizem v Orionu, pogosto imenovani tudi Orionov pas.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Kosci
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Lev (ozvezdje)
Menkaure
Menkaure ali Menkaura (egipčanska transliteracija mn-k3w-Rˁ, helenizirano, Mikerinos) je bil faraon iz Četrte dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Menkaure
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Nekropola v Gizi
Nemes
Zlata maska z nemesom s Tutankamonove mumije Zadnja stran Nemes ali klaft, črtasta naglavna ruta, ki so jo nosili faraoni Starega Egipta.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Nemes
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Nil
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Novo egipčansko kraljestvo
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Orion (ozvezdje)
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Ramzes II.
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Rimska cesta (galaksija)
Sanjska stela
Pogled na Veliko sfingo s Sanjsko stelo Sanjska ali Sfingina stela je napisna stela staroegipčanskega faraona Tutmoza IV. iz Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Sanjska stela
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Spodnji Egipt
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Staro egipčansko kraljestvo
Tekija (verska zgradba)
Tekija ob izviru Bune Tekija (iz perzijskega tekke, arabsko زاوية, tekye, turško tekke), islamska verska stavba, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši (sufiji).
Poglej Velika sfinga v Gizi in Tekija (verska zgradba)
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Velika sfinga v Gizi in Tutmoz IV.
Glej tudi
Staroegipčanska umetnost
Prav tako znan kot Sfinga (staroegipčanska mitologija), Velika sfinga.