Kazalo
26 odnosi: Amenemhet II., Amenemhet III., Antika, Apnenec, Črna piramida, Bodleianova knjižnica, Dahšur, Diodor Sicilski, Dvanajsta egipčanska dinastija, Fajum, Herodot, Iliada, Kreta, Minotaver, Monolit, Nekropola, Oxford, Papirus, Petriejev muzej egipčanske arheologije, Ptolemaj II. Filadelf, Silicijev dioksid, Sobekneferu, Spodnji Egipt, Srednje egipčansko kraljestvo, Stari Egipt, Strabon.
Amenemhet II.
Nubkaure Amenemhet II. je bil tretji faraon iz Dvanajste dinastije vladarjev Starega Egipta.
Poglej Havara in Amenemhet II.
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Poglej Havara in Amenemhet III.
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Havara in Antika
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Havara in Apnenec
Črna piramida
Črna piramida faraona Amenemheta III. je bila zgrajena v Srednjem egipčanskem kraljestvu (2055-1650 pr. n. št.). Je ena od petih preostalih piramid od skupno enajstih, zgrajenih v Dahšurju, Egipt.
Poglej Havara in Črna piramida
Bodleianova knjižnica
Bodleianova knjižnica (/bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi.
Poglej Havara in Bodleianova knjižnica
Dahšur
Dahšur (egipčansko arabsko دهشور, Dahšūr) je kraljevska nekropola v puščavi na zahodnem bregu Nila približno 40 km južno od Kaira.
Poglej Havara in Dahšur
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Havara in Diodor Sicilski
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Havara in Dvanajsta egipčanska dinastija
Fajum
Fajum (arabsko الفيوم el-Fayyūm, sposojeno iz koptskega ̀Ⲫⲓⲟⲙ ali Ⲫⲓⲱⲙ Fiom ali Fiōm, to pa iz staroegipčanskega pꜣ ym, morje, jezero) je mesto v Srednjem Egiptu približno 100 km jugozahodno od Kaira.
Poglej Havara in Fajum
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Havara in Herodot
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Havara in Iliada
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Havara in Kreta
Minotaver
Atenah Minotaver je v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo.
Poglej Havara in Minotaver
Monolit
Monolit je geološka tvorba, sestavljena iz enega samega obsežnega kamna ali skale, kot so nekatere gore ali en velik kos skale postavljen kot spomenik ali stavba.
Poglej Havara in Monolit
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Havara in Nekropola
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Havara in Oxford
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Havara in Papirus
Petriejev muzej egipčanske arheologije
Petriejev Muzej egipčanske arheologije je del Univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL).
Poglej Havara in Petriejev muzej egipčanske arheologije
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Havara in Ptolemaj II. Filadelf
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Havara in Silicijev dioksid
Sobekneferu
Sobekneferu, včasih tudi Neberusobek, je bila sestra faraona Amenemheta IV., ki je po njegovi smrti kot egipčanska faraonka vladala od leta 1806 do 1802 pr.
Poglej Havara in Sobekneferu
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Havara in Spodnji Egipt
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Havara in Srednje egipčansko kraljestvo
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Havara in Stari Egipt
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Havara in Strabon