Kazalo
25 odnosi: Amenemhet IV., Ametist, Amon, Črna piramida, Dahšur, Diodor Sicilski, Dvanajsta egipčanska dinastija, Faraon, Herodot, Louvre, Maat, Maneton, Nehen, Nubija, Oaza, Piramidion, Ra (mitologija), Rdeče morje, Renenutet, Rhindov matematični papirus, Senusret III., Sobekneferu, Srednje egipčansko kraljestvo, Strabon, Vezir.
- Faraoni Dvanajste egipčanske dinastije
- Umrli v 19. stoletju pr. n. št.
Amenemhet IV.
Amenemhet IV. je bil sedmi in predzadnji faraon Dvanajste egipčanske dinastije (okoli 1990–1800 pr. n. št.) poznega Srednjega kraljestva (okoli 2050–1710 pr. n. št.). Vladal je več kot devet let v poznem 19.
Poglej Amenemhet III. in Amenemhet IV.
Ametist
Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.
Poglej Amenemhet III. in Ametist
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Amenemhet III. in Amon
Črna piramida
Črna piramida faraona Amenemheta III. je bila zgrajena v Srednjem egipčanskem kraljestvu (2055-1650 pr. n. št.). Je ena od petih preostalih piramid od skupno enajstih, zgrajenih v Dahšurju, Egipt.
Poglej Amenemhet III. in Črna piramida
Dahšur
Dahšur (egipčansko arabsko دهشور, Dahšūr) je kraljevska nekropola v puščavi na zahodnem bregu Nila približno 40 km južno od Kaira.
Poglej Amenemhet III. in Dahšur
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Amenemhet III. in Diodor Sicilski
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Amenemhet III. in Dvanajsta egipčanska dinastija
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Amenemhet III. in Faraon
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Amenemhet III. in Herodot
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Amenemhet III. in Louvre
Maat
Maat je v staroegipčanski mitologiji boginja resnice in pravice in kozmičnega reda.
Poglej Amenemhet III. in Maat
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Amenemhet III. in Maneton
Nehen
Nehen ali Hierakonpolis (Sokolovo mesto, egiptovsko arabsko الكومالأحمر, el-Kōm el-Aḥmar, Rdeča gomila) je bil v obdobju od približno 3200–3100 pr.
Poglej Amenemhet III. in Nehen
Nubija
Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.
Poglej Amenemhet III. in Nubija
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Poglej Amenemhet III. in Oaza
Piramidion
Kairu Amenemheta III. at Dahshur Rdeče piramide v Dahšurju Piramidion je najvišji del ali vršni kamen egipčanske piramide ali obeliska.
Poglej Amenemhet III. in Piramidion
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Amenemhet III. in Ra (mitologija)
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Amenemhet III. in Rdeče morje
Renenutet
Renenūtet, transliterirano tudi kot Ernūtet in Renenet, je bila boginja dojenja in žetve v staroegipčanski mitologiji.
Poglej Amenemhet III. in Renenutet
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Amenemhet III. in Rhindov matematični papirus
Senusret III.
Hakaure Senusret III., včasih tudi Senvosret III.
Poglej Amenemhet III. in Senusret III.
Sobekneferu
Sobekneferu, včasih tudi Neberusobek, je bila sestra faraona Amenemheta IV., ki je po njegovi smrti kot egipčanska faraonka vladala od leta 1806 do 1802 pr.
Poglej Amenemhet III. in Sobekneferu
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Amenemhet III. in Srednje egipčansko kraljestvo
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Amenemhet III. in Strabon
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Amenemhet III. in Vezir