Kazalo
36 odnosi: Amenhotep III., Arabščina, Deir el-Medina, Devetnajsta egipčanska dinastija, Dolina kraljev, Dvajseta egipčanska dinastija, Egipt, Egipt (rimska provinca), Faraon, Gornji Egipt, Hačepsut, Hator, Imhotep, Kanopski vrči, Kartuša, Krščanstvo, Nefertari, Nekropola, Odbor za svetovno dediščino, Osemnajsta egipčanska dinastija, Plod (medicina), Pta, Ptolemajci, QV66, Ramzes I., Ramzes II., Ramzes III., Seti I., Stari Egipt, Tao II., Tebe, Egipt, Topografija, Tutmoz I., Tutmoz III., Unescova svetovna dediščina, Vezir.
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Dolina kraljic in Amenhotep III.
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Dolina kraljic in Arabščina
Deir el-Medina
Deir el-Medina (egipčanska arabščina: دير المدينة) je starodavna egipčanska vas, ki je bila sedež obrtnikov, ki so delali v grobnicah v Dolini kraljev v 18. do 20. dinastije novega kraljestva Egipta (približno 1550 -1080 pr. n. št.) Oakes, p. 110.
Poglej Dolina kraljic in Deir el-Medina
Devetnajsta egipčanska dinastija
Devetnajsta egipčanska dinastija je bila druga dinastija, ki je vladala v Novem egipčanskem kraljestvu od 1292 do 1189 pr.
Poglej Dolina kraljic in Devetnajsta egipčanska dinastija
Dolina kraljev
Dolina kraljev (koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16.
Poglej Dolina kraljic in Dolina kraljev
Dvajseta egipčanska dinastija
Dvajseta egipčanska dinastija je bila tretja in zadnja dinastija Novega egipčanskega kraljestva.
Poglej Dolina kraljic in Dvajseta egipčanska dinastija
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Dolina kraljic in Egipt
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Dolina kraljic in Egipt (rimska provinca)
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Dolina kraljic in Faraon
Gornji Egipt
Gornji Egipt (skrajšano, koptsko ⲙⲁⲣⲏⲥ) je ozek pas ozemlja na obeh bregovih Nila med Nubijo na jugu in Spodnjim Egiptom na severu.
Poglej Dolina kraljic in Gornji Egipt
Hačepsut
Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št. Na prestol je prišla leta 1478 pr.
Poglej Dolina kraljic in Hačepsut
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Dolina kraljic in Hator
Imhotep
Imhotep, vezir na dvoru faraona Džoserja, arhitekt, svečenik v Heliopolisu, (prvi znani) zdravnik, pesnik, astrolog, pisar, * okrog 2630 pr. n. št. † 2611 pr. n. št. Imhotep velja za prvega genija v človeški zgodovini.
Poglej Dolina kraljic in Imhotep
Kanopski vrči
Kanopski vrči Neshons, žene Pinedžema II. (okoli 990-969 pr. n. št.), izdelani iz kalcita in pokriti s pobarvanimi lesenimi pokrovi; Britanski muzej, London Kanopski vrči so bile posode, v katere so stari Egipčani med mumificiranjem trupel shranjevali pokojnikove notranje organe, da bi se ohranili za njegovo posmrtno življenje.
Poglej Dolina kraljic in Kanopski vrči
Kartuša
Staroegipčanska kartuša faraona Tutmoza III., Karnak, Egipt Fragment stele s kartušami Ehnatona, Nefretete in Atona, Amarna, osemnajsta dinastija; The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime.
Poglej Dolina kraljic in Kartuša
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Dolina kraljic in Krščanstvo
Nefertari
Nefertari, znana tudi kot Nefertari Meritmut, je bila egipčanska kraljica in prva od velikih kraljevih žena (ali glavna žena) faraona Ramzesa II., * okoli 1300 pr. n. št., † okoli 1255 pr. n. št. Nefertari pomemi 'Lepa spremljevalka', Meritmut pa 'Ljubljenka boginje Mut'.
Poglej Dolina kraljic in Nefertari
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Dolina kraljic in Nekropola
Odbor za svetovno dediščino
Logotip Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine Odbor za svetovno dediščino je predstavniško telo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki upravlja z mednarodno Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeto leta 1972, in presoja o nominacijah posameznih članic Unesca za vpis med Unescovo svetovno dediščino.
Poglej Dolina kraljic in Odbor za svetovno dediščino
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Poglej Dolina kraljic in Osemnajsta egipčanska dinastija
Plod (medicina)
Človeški plod Plod ali fetus je človeški organizem od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do poroda.
Poglej Dolina kraljic in Plod (medicina)
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Dolina kraljic in Pta
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Dolina kraljic in Ptolemajci
QV66
QV66 je grobnica kraljice Nefertari, velike žene faraona Ramzesa II., v Dolini kraljic v Gornjem Egiptu.
Poglej Dolina kraljic in QV66
Ramzes I.
Menpehtire Ramzes I. je bil faraon in ustanovitelj Devetnajste egipčanske dinastije.
Poglej Dolina kraljic in Ramzes I.
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Dolina kraljic in Ramzes II.
Ramzes III.
Usermaatre Ramzes III. je bil drugi faraon Dvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 1186 do 1155 pr.
Poglej Dolina kraljic in Ramzes III.
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Poglej Dolina kraljic in Seti I.
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Dolina kraljic in Stari Egipt
Tao II.
Sekenenre Tao, Sekenera Džehuti-aa ali Sekenenra Taa, imenovam 'Hrabri' je vladal v zadnjem lokalnem kraljestvu v tebanski regiji Gornjega Egipta v Sedemnajsti dinastiji v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Dolina kraljic in Tao II.
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Dolina kraljic in Tebe, Egipt
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Dolina kraljic in Topografija
Tutmoz I.
Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.
Poglej Dolina kraljic in Tutmoz I.
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Dolina kraljic in Tutmoz III.
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Dolina kraljic in Unescova svetovna dediščina
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Dolina kraljic in Vezir