Kazalo
89 odnosi: Aachen, Albreht I. Habsburški, Anžujci, Arezzo, Avignon, Avignonsko papeštvo, Švabska, Železna krona Langobardov, Ženeva, Češka (zgodovinska dežela), Balduin Luksemburški, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Beneška republika, Bern, Bodensko jezero, Bologna, Brescia, Burgundska grofija, Colmar, Cremona, Dante Alighieri, Emilija - Romanja, Esslingen am Neckar, Fevd, Filip IV. Francoski, Firence, Frankfurt ob Majni, Frankovska, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Genova, Gvelfi in gibelini, Habsburžani, Heilbronn, Ivan Češki, Ivan Parricida, Karel I. Ogrski, Karel IV. Luksemburški, Katolištvo, Kutna Gora, Leopold I. Avstrijski, Ligurija, Lombardija, Lozana, Ludvik IV. Wittelsbaški, Luksemburg, Lyon, Malarija, Milano, ... Razširi indeks (39 več) »
- Rojeni v 1270. letih
- Umrli za malarijo
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Aachen
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Albreht I. Habsburški
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Anžujci
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Arezzo
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Avignon
Avignonsko papeštvo
Papeška palača v Avignonu Avignonsko papeštvo je obdobje papeževanja, ko je bil sedež papeštva prestavljen iz Rima v Avignon (1309-1377).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Avignonsko papeštvo
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Švabska
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Železna krona Langobardov
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Ženeva
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Češka (zgodovinska dežela)
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Balduin Luksemburški
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Beneška republika
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Bern
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Bodensko jezero
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Bologna
Brescia
Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Brescia
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Burgundska grofija
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Colmar
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Cremona
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Dante Alighieri
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Emilija - Romanja
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Esslingen am Neckar
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Fevd
Filip IV. Francoski
Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Filip IV. Francoski
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Firence
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Frankfurt ob Majni
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Frankovska
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Friderik I. Habsburški
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Friderik II. Hohenstaufen
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Genova
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Gvelfi in gibelini
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Habsburžani
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Heilbronn
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Ivan Češki
Ivan Parricida
Ivan Švabski (tudi Parricida, ali tudi Ivan Brez dežele), * cca.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Ivan Parricida
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Karel I. Ogrski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Karel IV. Luksemburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Katolištvo
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Kutna Gora
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Leopold I. Avstrijski
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Ligurija
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Lombardija
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Lozana
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Ludvik IV. Wittelsbaški
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Luksemburg
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Lyon
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Malarija
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Milano
Mont Cenis
Mont Cenis (italijansko: Moncenisio) je gorski masiv (3612 m) in cestni prelaz (2081 m) v departmaju Savoie (Francija), ini predstavlja mejo med Kotijskimi in Savojskimi Alpami.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Mont Cenis
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Moravska
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Mozela
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Nürnberg
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Neapelj
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Neapeljsko kraljestvo
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Oton I. Veliki
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Pad
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Padova
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Papež Klemen V.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Pavia
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Porenje
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Praga
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Ren
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Rim
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Rimsko-nemški kralj
Robert I. Neapeljski
Karla II. Anžujskega je v Neaplju nasledil sin Robert I. Modri, namesto starejšega brata Karla Martela, ki se je ukvarjal s prednostno nalogo: prizadevanjem za madžarski prestol.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Robert I. Neapeljski
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Siena
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Speyer
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Staufovci
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Svobodno cesarsko mesto
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Torino
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Toskana
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Trier
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Turingija
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Uri
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Valenciennes
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Vazal
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Vikar
Viterbo
Viterbo je mesto z okoli 70.000 prebivalci v Laciju in upravno središče istoimenske pokrajine v srednji Italiji ter sedež Univerze Tuscia (UNITUS).
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Viterbo
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Volilni knez
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Wittelsbachi
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in Zürich
1275
1275 (MCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in 1275
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in 1313
24. avgust
24.
Poglej Henrik VII. Luksemburški in 24. avgust