Kazalo
109 odnosi: Adolf Hitler, Afrika, António de Oliveira Salazar, Arditi, Asimilacija, Avstrija, Avstro-Ogrska, Španija, Črnosrajčniki, Banka, Benito Mussolini, Bolgarija, Boljševiki, Brazilija, Buržoazija, Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon, Demokracija, Doktrina, Država, Državljanska vojna, Društvo narodov, Družbeni razred, Druga svetovna vojna, Era fascista, Etiopija, Evropa, Fasci italiani di combattimento, Francija, Francisco Franco, Franklin Delano Roosevelt, Georgi Dimitrov, Gibanje (sociologija), Grčija, Ideologija, Imperator, Imperij, Industrija, Intervju, Ion Antonescu, Iran, Italija, Italijanščina, Italijani, Italijanski imperij, Italo Balbo, Japonska, Joanis Metaksas, Judje, Jugoslavija, Kapitalizem, ... Razširi indeks (59 več) »
- Antikomunizem
- Gospodarski nazori
- Korporativizem
- Politične ideologije
- Politični sistemi
- Populizem
- Totalitarizem
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Fašizem in Adolf Hitler
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Fašizem in Afrika
António de Oliveira Salazar
António de Oliveira Salazar, portugalski politik in diktator, * 27. april 1889, Vimieiro, Santa Comba Dão, Portugalska, † 27. julij 1970, Lizbona, Portugalska.
Poglej Fašizem in António de Oliveira Salazar
Arditi
Arditi je bilo ime za specialni korpus Kraljeve italijanske kopenske vojske, ki je bil ustanovljen leta 1917 med prvo svetovno vojno.
Poglej Fašizem in Arditi
Asimilacija
Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.
Poglej Fašizem in Asimilacija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Fašizem in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Fašizem in Avstro-Ogrska
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Fašizem in Španija
Črnosrajčniki
Črnosrájčniki je vzdevek, ki so ga dobili nacionalistični vojaški oddelki Squadre d'Azione, ustanovljeni v Italiji leta 1919.
Poglej Fašizem in Črnosrajčniki
Banka
Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.
Poglej Fašizem in Banka
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Fašizem in Benito Mussolini
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Fašizem in Bolgarija
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Fašizem in Boljševiki
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Fašizem in Brazilija
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Fašizem in Buržoazija
Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon
Grof Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon, italijanski general, * 14. november 1884, Casale Monferrato, Kraljevina Italija, † 23. junij 1959, Rim, Italija.
Poglej Fašizem in Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Fašizem in Demokracija
Doktrina
Doktrina (latinsko doctrina iz docere.
Poglej Fašizem in Doktrina
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Fašizem in Država
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Fašizem in Državljanska vojna
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Fašizem in Društvo narodov
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej Fašizem in Družbeni razred
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Fašizem in Druga svetovna vojna
Era fascista
Detajl s fašjem in z letnico IX dobe fašizma na steni železniške postaje v Milanu Era fascista, s pomenom Doba fašizma, je bilo koledarsko štetje let, ki je jemalo za iztočnico prihod fašizma na oblast.
Poglej Fašizem in Era fascista
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Fašizem in Etiopija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Fašizem in Evropa
Fasci italiani di combattimento
Fasci Italiani di Combattimento (FIC; dobesedno italijanski bojevniški snopi) ali v prostem prevodu Italijanska zveza bojevnikov je bilo italijansko politično gibanje, ki ga je ustvaril Mussolini po 1.
Poglej Fašizem in Fasci italiani di combattimento
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Fašizem in Francija
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Poglej Fašizem in Francisco Franco
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Poglej Fašizem in Franklin Delano Roosevelt
Georgi Dimitrov
Georgi Dimitrov Mihajlov (Георги Димитров Михайлов; vzdevek "Gemeto", v Sovjetski zvezi in Kominterni znan tudi kot Georgij Mihajlovič Dimitrov, Георгий Михайлович Димитров), bolgarski sindikalist in politik, * 18. junij 1882, Kovačevci, Pernik, Bolgarija, † 2.
Poglej Fašizem in Georgi Dimitrov
Gibanje (sociologija)
Gibanje v sociologiji in politiki je delovanje skupine ljudi in/ali organizacij za dosego nekega cilja.
Poglej Fašizem in Gibanje (sociologija)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Fašizem in Grčija
Ideologija
Ideologija (gr.
Poglej Fašizem in Ideologija
Imperator
Imperátor je latinska beseda za poveljnika.
Poglej Fašizem in Imperator
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Fašizem in Imperij
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Fašizem in Industrija
Intervju
Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.
Poglej Fašizem in Intervju
Ion Antonescu
Ion Antonescu, romunski general, politik, diktator * 1886, † 1946.
Poglej Fašizem in Ion Antonescu
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Fašizem in Iran
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Fašizem in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Fašizem in Italijanščina
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Fašizem in Italijani
Italijanski imperij
Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.
Poglej Fašizem in Italijanski imperij
Italo Balbo
Italo Balbo, italijanski maršal, politik, * 6. junij 1896, okolica Ferrare, Italija, † 28. junij 1940, Tobruk, danes Libija.
Poglej Fašizem in Italo Balbo
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Fašizem in Japonska
Joanis Metaksas
Joanis Metaksas, grški general, * 12. april 1871, † 29. januar 1941.
Poglej Fašizem in Joanis Metaksas
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Fašizem in Judje
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Fašizem in Jugoslavija
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Fašizem in Kapitalizem
Kominterna
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.
Poglej Fašizem in Kominterna
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Fašizem in Komunizem
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Fašizem in Konzul
Korporativizem
Korporativizem (iz lat. corpus 'telo') je oznaka za udeležbo socialnih skupin ali korporacij, ki združujejo družbene dejavnike glede na njihove skupne interese, pri političnem odločanju.
Poglej Fašizem in Korporativizem
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Fašizem in Kultura
Lastninska pravica
Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljen način in z njo razpolagati.
Poglej Fašizem in Lastninska pravica
Lateranski sporazumi
Lateranski sporazumi so dogovori, ki so jih podpisali 11.
Poglej Fašizem in Lateranski sporazumi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Fašizem in Latinščina
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21.
Poglej Fašizem in Lev Trocki
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Fašizem in Liktor
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Fašizem in Litva
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Fašizem in Madžarska
Mahatma Gandhi
Mohandás Karamčand Gándhi (devanāgarī मोहनदास करमचन्द गान्धी), splošno znan kot Mahatma Gandhi (sanskrt Mahatma - velika duša), indijski politik, odvetnik in aktivist, * 2. oktober 1869, Porbandar, Gudžarat, Britanska Indija, † 30.
Poglej Fašizem in Mahatma Gandhi
Marx
Marx je lahko.
Poglej Fašizem in Marx
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Fašizem in Monarhija
Nacionalizacija
Nacionalizácija ali podržávljenje je dejanje prevzema zasebne lastnine (zemljišča, objekti) s strani države.
Poglej Fašizem in Nacionalizacija
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Fašizem in Nacionalizem
Nacionalna fašistična stranka
Grb in zastava stranke. Nacionalna fašitična stranka (italijansko: Partito Nazionale Fascista) je bila skrajno fašistična in protidemokratična stranka, ki je delovala v Italiji v času fašizma.
Poglej Fašizem in Nacionalna fašistična stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Fašizem in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Fašizem in Nacionalsocializem
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Fašizem in Nemčija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Fašizem in Nemško cesarstvo
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Fašizem in Norveška
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Poglej Fašizem in Oblast
Palmiro Togliatti
Palmiro Togliatti (kominternsko ime Ercoli) italijanski politik, * 26. marec 1893, Genova, † 21. avgust 1964, Jalta, Sovjetska zveza.
Poglej Fašizem in Palmiro Togliatti
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Fašizem in Papeška država
Pohod na Rim
Benito Mussolini s črnosrajčniki med pohodom na Rim, 28. oktobra 1922. Pohod na Rim je bila protestna manifestacija, ki jo je organizirala Narodna fašistična stranka (Partito Nazionale Fascista) pod vodstvom Benita Mussolinija dne 28.
Poglej Fašizem in Pohod na Rim
Politična desnica
V politiki se na splošno termin desnica nanaša na podporo za hierarhično družbo, ki temelji na podpori za naravno pravo ali tradicijo.
Poglej Fašizem in Politična desnica
Politični sistem
Politični sistem je družbeni sistem politike in vladanja - tudi družbenopolitični sistem.
Poglej Fašizem in Politični sistem
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Fašizem in Politika
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Fašizem in Poljska
Populizem
Mednarodno gibanje Okupiraj je bilo s svojo retoriko "99%" (ljudi) proti "1%" (eliti) primer populističnega družbenega gibanja. Kot je opredeljeno v Nolanski karti, se populizem (in totalitarizem) nahaja na spodnji levi strani. Risanka iz leta 1896, v kateri je William Jennings Bryan, zagovornik populizma, požrl simbol Demokratične stranke Amerike.
Poglej Fašizem in Populizem
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Fašizem in Portugalska
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Poglej Fašizem in Predsednik vlade
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Fašizem in Pretor
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Fašizem in Prva svetovna vojna
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Poglej Fašizem in Referendum
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Fašizem in Revolucija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Fašizem in Rimskokatoliška cerkev
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Fašizem in Romunija
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Fašizem in Ruska revolucija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Fašizem in Ruski imperij
Socializacija ekonomije
Socializacija ekonomije je bila fašistična teorija o samoupravljanju in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi.
Poglej Fašizem in Socializacija ekonomije
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Fašizem in Socializem
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Poglej Fašizem in Socialna demokracija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Fašizem in Sovjetska zveza
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Fašizem in Starorimska civilizacija
Terorizem
Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.
Poglej Fašizem in Terorizem
Totalitarizem
Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.
Poglej Fašizem in Totalitarizem
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Fašizem in Tretji rajh
Utilitarizem
Utilitarízem je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednotenja korist.
Poglej Fašizem in Utilitarizem
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Poglej Fašizem in Velika gospodarska kriza
Vidkun Quisling
Vidkun Abraham Lauritz Jonssøn Quisling, norveški častnik, fašist in politik, * 18. julij 1887, Fyresdal, † 24. oktober 1945, Oslo 9. aprila 1940 je kot prvi v zgodovini po radiju objavil, da je izvedel državni udar.
Poglej Fašizem in Vidkun Quisling
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Fašizem in Vlada
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Poglej Fašizem in Vladavina
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Fašizem in Winston Churchill
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Fašizem in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Fašizem in Zgodovina
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Fašizem in 20. stoletje
Glej tudi
Antikomunizem
Gospodarski nazori
Korporativizem
Politične ideologije
Politični sistemi
Populizem
Totalitarizem
Prav tako znan kot Fašist, Fašisti, Italijanski fašizem.