Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Italijanski imperij

Index Italijanski imperij

Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.

Kazalo

  1. 65 odnosi: Afriški rog, Afrika, Albanija, Anatolija, Aneksija, Avstrija, Španija, Švica, Črna gora, Benito Mussolini, Boksarska vstaja, Bolgarija, Civilist, Dalmacija, Džibuti, Dodekanez, Državljanska vojna, Druga svetovna vojna, Egipt, Eritreja, Etiopija, Fašizem, Francija, Francisco Franco, Graubünden, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Iperit, Istra, Italijani, Italijanski naseljenci v Libiji, Jugoslavija, Kavkaz, Kenija, Kitajska, Kolonializem, Korzika, Kraljevina Italija, Kras, Lastovo, Libija, Londonski sporazum (1915), Madžarska, Meja (razločitev), Mustafa Kemal Atatürk, Otok, Posočje, Rdeča armada, Reka, Hrvaška, ... Razširi indeks (15 več) »

  2. Bivši imperiji

Afriški rog

Države Afriškega roga Nasinega raketoplana maja 1993. Afriški rog (tudi Somalski polotok) je polotok vzhodne Afrike, ki se razprostira več sto kilometrov v Arabsko morje in leži ob južni strani Adenskega zaliva.

Poglej Italijanski imperij in Afriški rog

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Italijanski imperij in Afrika

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Italijanski imperij in Albanija

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Italijanski imperij in Anatolija

Aneksija

Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.

Poglej Italijanski imperij in Aneksija

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Italijanski imperij in Avstrija

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Italijanski imperij in Španija

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Italijanski imperij in Švica

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Italijanski imperij in Črna gora

Benito Mussolini

Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.

Poglej Italijanski imperij in Benito Mussolini

Boksarska vstaja

Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.

Poglej Italijanski imperij in Boksarska vstaja

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Italijanski imperij in Bolgarija

Civilist

Civilist je oseba, ki ni del oboroženih enot svoje države.

Poglej Italijanski imperij in Civilist

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Italijanski imperij in Dalmacija

Džibuti

Repúblika Džibúti (Jībūtī,, afarsko Yibuuti) je obmorska država na Afriškem rogu v vzhodni Afriki.

Poglej Italijanski imperij in Džibuti

Dodekanez

Dodekanez v Grčiji Dodekanéz (grško Δωδεκάνησα, Dodekánisa; »dvanajst otokov«) je skupina grških otokov v Egejskem morju pred jugozahodno obalo Turčije.

Poglej Italijanski imperij in Dodekanez

Državljanska vojna

Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.

Poglej Italijanski imperij in Državljanska vojna

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Italijanski imperij in Druga svetovna vojna

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Italijanski imperij in Egipt

Eritreja

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, na zahodu meji na Sudan, na jugu na Etiopijo, ter na vzhodu na Džibuti.

Poglej Italijanski imperij in Eritreja

Etiopija

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.

Poglej Italijanski imperij in Etiopija

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Italijanski imperij in Fašizem

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Italijanski imperij in Francija

Francisco Franco

Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.

Poglej Italijanski imperij in Francisco Franco

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Poglej Italijanski imperij in Graubünden

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Italijanski imperij in Grčija

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Italijanski imperij in Gruzija

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Italijanski imperij in Hrvaška

Iperit

Iperit (tudi gorčični plin) je bojni plin iz družine mehurjevcev.

Poglej Italijanski imperij in Iperit

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Italijanski imperij in Istra

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Italijanski imperij in Italijani

Italijanski naseljenci v Libiji

Prihod italijanskih kolonistov v Tripoli (1938) Italijanski par v Libiji Italijansko gledališče ''Bernice'' v Bengaziju (1933) Trg ''Cagni'' v Bengaziju (o. 1941) Libijci v italijanskem koncentracijskem taborišču Al-Magrun (med 1930 in 1933) Italijanski naseljenci v Libiji so Italijani, ki živijo na ozemlju današnje Libije.

Poglej Italijanski imperij in Italijanski naseljenci v Libiji

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Poglej Italijanski imperij in Jugoslavija

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Italijanski imperij in Kavkaz

Kenija

Kenija, uradno Republika Kenija, je država v vzhodni Afriki.

Poglej Italijanski imperij in Kenija

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Italijanski imperij in Kitajska

Kolonializem

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.

Poglej Italijanski imperij in Kolonializem

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Poglej Italijanski imperij in Korzika

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Italijanski imperij in Kraljevina Italija

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Poglej Italijanski imperij in Kras

Lastovo

mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.

Poglej Italijanski imperij in Lastovo

Libija

Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.

Poglej Italijanski imperij in Libija

Londonski sporazum (1915)

Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.

Poglej Italijanski imperij in Londonski sporazum (1915)

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Italijanski imperij in Madžarska

Meja (razločitev)

Meja je lahko: v geografiji.

Poglej Italijanski imperij in Meja (razločitev)

Mustafa Kemal Atatürk

Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.

Poglej Italijanski imperij in Mustafa Kemal Atatürk

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Italijanski imperij in Otok

Posočje

Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.

Poglej Italijanski imperij in Posočje

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Italijanski imperij in Rdeča armada

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Italijanski imperij in Reka, Hrvaška

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Italijanski imperij in Rim

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Italijanski imperij in Romunija

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Italijanski imperij in Rusi

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Poglej Italijanski imperij in Severna Makedonija

Sile osi

Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.

Poglej Italijanski imperij in Sile osi

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Italijanski imperij in Slovenija

Somalija

Somalija (somalsko Soomaaliya, arabsko الصومال) je obmorska država v Vzhodni Afriki, ki na severu meji na Adenski zaliv, na vzhodu na Indijski ocean, na jugozahodu na Kenijo, na zahodu na Etiopijo in na severozahodu na Džibuti.

Poglej Italijanski imperij in Somalija

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Italijanski imperij in Srbija

Sudan

Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.

Poglej Italijanski imperij in Sudan

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Italijanski imperij in Turki

Vela Palagruža

Svetilnik na Veli PalagružiVela Palagruža, (italijansko Pelagosa, pogovorno tudi Palagruža) je otoček v skupini Palagruških otokov, ki pripada Hrvaški.

Poglej Italijanski imperij in Vela Palagruža

Viktor Emanuel III.

Viktor Emanuel III.

Poglej Italijanski imperij in Viktor Emanuel III.

Vojak

Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.

Poglej Italijanski imperij in Vojak

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Italijanski imperij in Zadar

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Italijanski imperij in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Glej tudi

Bivši imperiji

, Rim, Romunija, Rusi, Severna Makedonija, Sile osi, Slovenija, Somalija, Srbija, Sudan, Turki, Vela Palagruža, Viktor Emanuel III., Vojak, Zadar, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.