Odpri v Google MapsKazalo
42 odnosi: Afrika, Arheologija, Benediktinci, Cerkev (zgradba), Evropski jastog, Grki, Grmovnica, Hrvaška, Inčun, Italija, Italijanščina, Jugoslovanska ljudska armada, Keramika, Kilometer, Kvadratni kilometer, Ladja, M, Malta, Nadmorska višina, Neolitik, Osamosvojitev, Otok, Palagruški otoki, Podnebje, Ribič, Ribolov, Samostan, Sardela, Sinajski polotok, Srednji vek, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Sušac, Svetilnik, Topografski vrh, Turizem, Vzhod, Zahod, Zaliv, Zima, 1850, 1875.
- Arheološka najdišča na Hrvaškem
- Otoki v Jadranskem morju
- Zavarovana območja Hrvaške
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Vela Palagruža in Afrika
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Vela Palagruža in Arheologija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Vela Palagruža in Benediktinci
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Vela Palagruža in Cerkev (zgradba)
Evropski jastog
Evropski jastog ali tudi samo jastog (znanstveno ime Homarus gammarus) je velik v Evropi živeč rak iz družine Nephropidae.
Poglej Vela Palagruža in Evropski jastog
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Vela Palagruža in Grki
Grmovnica
Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.
Poglej Vela Palagruža in Grmovnica
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Vela Palagruža in Hrvaška
Inčun
Inčun ali sardon (znanstveno ime Engraulis encrasicolus) je morska riba iz družine inčunov.
Poglej Vela Palagruža in Inčun
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Vela Palagruža in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Vela Palagruža in Italijanščina
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Vela Palagruža in Jugoslovanska ljudska armada
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Vela Palagruža in Keramika
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Vela Palagruža in Kilometer
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Vela Palagruža in Kvadratni kilometer
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Vela Palagruža in Ladja
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Vela Palagruža in M
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Vela Palagruža in Malta
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Vela Palagruža in Nadmorska višina
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Vela Palagruža in Neolitik
Osamosvojitev
Osamosvojitev države se zgodi, ko se del države formira v novo državo.
Poglej Vela Palagruža in Osamosvojitev
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Vela Palagruža in Otok
Palagruški otoki
Palagruški otoki, so skupina majhnih otočkov, čeri in grebenov v sredini Jadranskega morja, ki pripadajo Hrvaški.
Poglej Vela Palagruža in Palagruški otoki
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Vela Palagruža in Podnebje
Ribič
Ribič Ribič je človek, ki se ukvarja z lovljenjem rib, mehkužcev, rakov in drugih vodnih organizmov v morju ali sladkih vodah (rekah, jezerih...) bodisi poklicno bodisi športno ali ljubiteljsko.
Poglej Vela Palagruža in Ribič
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Vela Palagruža in Ribolov
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Vela Palagruža in Samostan
Sardela
Sardela (znanstveno ime Sardina pilchardus) je riba iz družine sardel (Clupeidae), ki je razširjena od severovzhodnega Atlantika do Sredozemskega in Črnega morja.
Poglej Vela Palagruža in Sardela
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Vela Palagruža in Sinajski polotok
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Vela Palagruža in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Vela Palagruža in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Vela Palagruža in Starorimska civilizacija
Sušac
lega otoka Sušac (italijansko Cazza) je manjši otok v Jadranu, pripada Hrvaški.
Poglej Vela Palagruža in Sušac
Svetilnik
Savudrijski svetilnik Svetilnik v Ushuaii v Argentini Svetílnik je naprava, večinoma kot višja zgradba, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam orientacijo.
Poglej Vela Palagruža in Svetilnik
Topografski vrh
Stožčasti, obli in glavnati vrh Topografski vrh (tudi kota) je v topografiji najvišja točka vzpetine z neko določeno topografsko prominenco.
Poglej Vela Palagruža in Topografski vrh
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Vela Palagruža in Turizem
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Vela Palagruža in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Vela Palagruža in Zahod
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Vela Palagruža in Zaliv
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Vela Palagruža in Zima
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Vela Palagruža in 1850
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vela Palagruža in 1875