Kazalo
65 odnosi: Adenozin trifosfat, Adrenalin, Aerob, Alanin, Anabolizem, Anaerob, Biokemija, Celično dihanje, Celica, Disaharid, Encim, Energija, Eritrocit, Fagocit, Fosfat, Fotosinteza, Fruktoza, Galaktoza, Glicerol, Glikogen, Glikoliza, Glive, Glukagon, Glukoza, Glutamin, Hidroliza, Hipoglikemija, Insulin, Jetra, Kemijska reakcija, Kisik, Krvni sladkor, Laktaza, Laktoza, Ledvica, Maščobe, Maščobna kislina, Mišica, Mlečna žleza, Mlečna kislina, Modo, Molekula, Monosaharid, Nadledvična žleza, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Oligosaharid, Organ (biologija), Organizem, ... Razširi indeks (15 več) »
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Adenozin trifosfat
Adrenalin
Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Adrenalin
Aerob
Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Aerob
Alanin
Alanin (okrajšano kot Ala ali A)) je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Alanin
Anabolizem
Anabolizem (grško αναβολισμός) je del presnove, ki zajema izgradnjo telesu lastnih snovi iz manjših molekul, pri čemer se porablja energija.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Anabolizem
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Anaerob
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Biokemija
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Celično dihanje
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Celica
Disaharid
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Disaharid
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Encim
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Energija
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Eritrocit
Fagocit
Fagociti so celice organizma, ki so zmožne fagocitoze, s čimer pogoltnejo, prebavijo in uničijo tuje delce v organizmu, na primer mikroorganizme, propadle telesne celice...
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Fagocit
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Fosfat
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Fotosinteza
Fruktoza
Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Fruktoza
Galaktoza
Galaktoza je vrsta sladkorja, ki je manj sladka kot glukoza.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Galaktoza
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glicerol
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glikogen
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glikoliza
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glive
Glukagon
Glukagon – model kroglic in paličic; karboksilni konec je na vrhu, aminski pa na dnu. Glukagón je polipeptidni hormon iz 29 aminokislin, ki ga izločajo celice A pankreasnih otočkov pod vplivom znižane koncentracije glukoze v krvi.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glukagon
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glukoza
Glutamin
L-glutamin, okrajšano Gln ali Q, je ena izmed proteinogenih (beljakovinotvornih), za človeka neesencialnih aminokislin.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Glutamin
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Hidroliza
Hipoglikemija
Hipoglikemija je nenormalno znižana koncentracija glukoze v krvi.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Hipoglikemija
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Insulin
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Jetra
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Kemijska reakcija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Kisik
Krvni sladkor
Kŕvni sládkor pomeni glukozo, ki je v krvi, izraz pa se lahko nanaša tudi na njeno koncentracijo oziroma raven.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Krvni sladkor
Laktaza
Laktaza (pogosto okrajšano LCT, EC število 3.2.1.23) je encim, ki v tankem črevesu razgradi laktozo - naravno prisotni sladkor v mleku.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Laktaza
Laktoza
Laktóza ali mléčni sládkor je disaharid, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Laktoza
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Ledvica
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Maščobe
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Maščobna kislina
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Mišica
Mlečna žleza
Mléčna žléza (latinsko glandula mammaria) je sestavljena cevastomešičkasta žleza v dojki.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Mlečna žleza
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Mlečna kislina
Modo
Modo je moški spolni organ.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Modo
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Molekula
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Monosaharid
Nadledvična žleza
Ledvice in nadledvični žlezi (''na sliki Adrenal Gland'') Nadledvični žlezi tudi nadledvičnici, nadobistnici ali suprarenalni žlezi sta parni endokrini žlezi, ki se nahajta nad ledvicami.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Nadledvična žleza
Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Ogljikov dioksid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Ogljikov hidrat
Oligosaharid
Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Oligosaharid
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Organ (biologija)
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Organizem
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Osrednje živčevje
Piruvična kislina
Pirúvična kislína je monokarboksilna oksokislina s formulo CH3-CO-COOH.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Piruvična kislina
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Polimer
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Polisaharid
Povratna zanka
Povrátna zánka ali feedback se pogosto uporablja kot sopomenka za dvosmerno komunikacijo, izvirno pa je povratna zanka izraz iz kibernetike.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Povratna zanka
Prebava
Prebava pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko absorbirajo.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Prebava
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Presnova
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Rastline
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Redoks reakcija
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Sinteza
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Skeletna mišica
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Sončna energija
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Tkivo
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Topnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Presnova ogljikovih hidratov in Voda
Prav tako znan kot Metabolizem ogljikovih hidratov.