Kazalo
62 odnosi: Avtohemoragija, Žuželke, Členonožci, Beljakovina, Biotska raznovrstnost, Boris Sket, Deževni gozd, Diapavza, Dolgotipalčnice, Drevesna zelenka, Družina (biologija), Eholokacija, Eocen, Fosil, Frekvenca, Genetika, Herc, Jajce, Karbon, Klad, Kobilice, Komunikacija živali, Korelacija, Leglica, Levitev, Lišaj, List, Mimikrija, Murni, Netopirji, Nimfa (biologija), Oligocen, Parazitoid, Parjenje, Perm, Plenilstvo, Populacija (biologija), Posnemalci, Preobrazba (biologija), Primorska plenilka, Prst (pedologija), Rastlinojedec, Resonanca, Rod (biologija), Semenčica, Severna Amerika, Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji, Slovenija, Spermatofor, Springer Science+Business Media, ... Razširi indeks (12 več) »
Avtohemoragija
Polonica izvaja avtohemoragijo (rumena kaplja) Avtohemoragija ali refleksna krvavitev je pojav, pri katerem žival namenoma sproži izliv hemolimfe oz.
Poglej Prave cvrčalke in Avtohemoragija
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Prave cvrčalke in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Prave cvrčalke in Členonožci
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Prave cvrčalke in Beljakovina
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Prave cvrčalke in Biotska raznovrstnost
Boris Sket
Boris Sket, slovenski biolog in akademik, * 30. julij 1936, Ljubljana, † 7. maj 2023.
Poglej Prave cvrčalke in Boris Sket
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Prave cvrčalke in Deževni gozd
Diapavza
Diapavza je upočasnitev življenjskih procesov organizma, ki se pojavlja pri številnih živalskih vrstah.
Poglej Prave cvrčalke in Diapavza
Dolgotipalčnice
Dolgotipalčnice (znanstveno ime Ensifera) so podred kobilic, za katere so značilne dolge, nitaste tipalnice, ki lahko po dolžini nekajkrat presegajo dolžino preostalega telesa.
Poglej Prave cvrčalke in Dolgotipalčnice
Drevesna zelenka
Drevesna zelenka (znanstveno ime Tettigonia viridissima) je kobilica iz družine pravih cvrčalk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Prave cvrčalke in Drevesna zelenka
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Prave cvrčalke in Družina (biologija)
Eholokacija
Ponazoritev eholokacije pri netopirju; iz časa med klicem in odmevom žival razbere oddaljenost predmeta, iz razlike v odmevu na levem in desnem ušesu pa smer Eholokacija je proces, pri katerem organizem proizvaja zvok, ki se odbija od predmetov v okolici, organizem pa nato s poslušanjem odmevov razbere obliko in položaj teh predmetov okrog sebe.
Poglej Prave cvrčalke in Eholokacija
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Prave cvrčalke in Eocen
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Prave cvrčalke in Fosil
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Prave cvrčalke in Frekvenca
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Prave cvrčalke in Genetika
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Prave cvrčalke in Herc
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Prave cvrčalke in Jajce
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Prave cvrčalke in Karbon
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Prave cvrčalke in Klad
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Prave cvrčalke in Kobilice
Komunikacija živali
Čivava z renčanjem (zvočni signal), kazanjem zob in položajem ušes (vidni signal) sporoča, da bo napadla, če se bo vsiljivec še bolj približal Komunikacija ali sporazumevanje živali je proces, v katerem en živalski organizem z oddajanjem signala, ki se prek medija prenese do drugega organizma (sprejemnika), povzroči spremembo sprejemnikovega vedenja.
Poglej Prave cvrčalke in Komunikacija živali
Korelacija
Korelacija ali korelacijski koeficient je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.
Poglej Prave cvrčalke in Korelacija
Leglica
Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.
Poglej Prave cvrčalke in Leglica
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Prave cvrčalke in Levitev
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Prave cvrčalke in Lišaj
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Prave cvrčalke in List
Mimikrija
os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.
Poglej Prave cvrčalke in Mimikrija
Murni
Murni (znanstveno ime Gryllidae) so družina žuželk z okoli 900 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih taksonomsko uvrščamo med kobilice.
Poglej Prave cvrčalke in Murni
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Prave cvrčalke in Netopirji
Nimfa (biologija)
drevesne zelenke) Nimfa je razvojna stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi nepopolna preobrazba.
Poglej Prave cvrčalke in Nimfa (biologija)
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Prave cvrčalke in Oligocen
Parazitoid
listno uš, ki bo gostitelj ličinki Parazitoid je organizem, ki preživi znaten del svojega življenjskega kroga pritrjen na površini ali v notranjosti gostiteljskega organizma, s katerim se prehranjuje in ga sčasoma ubije, nakar živi samostojno.
Poglej Prave cvrčalke in Parazitoid
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Prave cvrčalke in Parjenje
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Prave cvrčalke in Perm
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Prave cvrčalke in Plenilstvo
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Prave cvrčalke in Populacija (biologija)
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Prave cvrčalke in Posnemalci
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Prave cvrčalke in Preobrazba (biologija)
Primorska plenilka
Primorska plenilka (znanstveno ime Decticus albifrons) je velika kobilica iz podreda dolgotipalčnic, ki jo prepoznamo po varovalni rjavi obarvanosti, dolgih krilih, ki segajo znatno dlje od »kolen« zadnjega para nog in svetli obarvanosti roba ščitka (pronotuma) oprsja.
Poglej Prave cvrčalke in Primorska plenilka
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Prave cvrčalke in Prst (pedologija)
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Prave cvrčalke in Rastlinojedec
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Prave cvrčalke in Resonanca
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Prave cvrčalke in Rod (biologija)
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Prave cvrčalke in Semenčica
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Prave cvrčalke in Severna Amerika
Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji
Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi.
Poglej Prave cvrčalke in Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Prave cvrčalke in Slovenija
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Prave cvrčalke in Spermatofor
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Prave cvrčalke in Springer Science+Business Media
Stridulacija
drevesne zelenke stridulira z drgnjenjem kril med seboj Stridulácija je proizvajanje zvoka ali vibracij podlage z drgnjenjem dveh trdih, a prožnih delov telesa med seboj.
Poglej Prave cvrčalke in Stridulacija
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Poglej Prave cvrčalke in Tehniška založba Slovenije
Timpanalni organ
pikčaste steblikovke Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah.
Poglej Prave cvrčalke in Timpanalni organ
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Prave cvrčalke in Tipalnica
Travniška plenilka
Travniška plenilka (znanstveno ime Decticus verrucivorus) je velika kobilica iz podreda dolgotipalčnic, ki je razširjena skoraj po celi celinski Evropi.
Poglej Prave cvrčalke in Travniška plenilka
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Prave cvrčalke in Tropski pas
Ultrazvok
Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.
Poglej Prave cvrčalke in Ultrazvok
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Prave cvrčalke in Vrsta (biologija)
Vsejed
Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.
Poglej Prave cvrčalke in Vsejed
Vzdušnica
Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.
Poglej Prave cvrčalke in Vzdušnica
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Prave cvrčalke in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Prave cvrčalke in Zvok
Prav tako znan kot Tettigoniidae, Tettigonioidea.