Kazalo
54 odnosi: Andromedina galaksija, Bela, Berilij, Bilijon, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galaktična ravnina, Grščina, Hitrost, Hubblova razvrstitev galaksij, Infrardeče valovanje, Kasiopeja (ozvezdje), Kefej (ozvezdje), Kilometer, Krajevna skupina, Kroženje, Kroglasta zvezdna kopica, Latinščina, Masa, Mega, Meritev, Mesto, Milijarda, Mleko, Nagib vrtilne osi, NASA, Nebesna krogla, Nebesni ekvator, Odprta zvezdna kopica, Ozvezdje, Parsek, Pegaz (ozvezdje), Planetarna meglica, Prasevanje, Pulzar, Sekunda, Seznam galaksij, Snov, Sončeva masa, Sonce, Spiralna galaksija s prečko, Strelec (ozvezdje), Strelec A*, Svetlobno leto, Svetlobno onesnaženje, Tir, Tukan (ozvezdje), Veliki medved (ozvezdje), Vodnar (ozvezdje), William Herschel, ... Razširi indeks (4 več) »
- Astronomska telesa, znana od nekdaj
- Galaksija Rimska cesta
- Spiralne galaksije s prečko
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Andromedina galaksija
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Bela
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Berilij
Bilijon
Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Bilijon
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaksija
Galaksija v Trikotniku
Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaksija v Trikotniku
Galaktična ravnina
Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Galaktična ravnina
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Grščina
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hitrost
Hubblova razvrstitev galaksij
Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Hubblova razvrstitev galaksij
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Infrardeče valovanje
Kasiopeja (ozvezdje)
Kasiopeja je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kasiopeja (ozvezdje)
Kefej (ozvezdje)
Kefej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kefej (ozvezdje)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kilometer
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Krajevna skupina
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kroženje
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Kroglasta zvezdna kopica
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Latinščina
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Masa
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mega
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Meritev
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mesto
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Milijarda
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Mleko
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nagib vrtilne osi
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in NASA
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nebesna krogla
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Nebesni ekvator
Odprta zvezdna kopica
Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Odprta zvezdna kopica
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Parsek
Pegaz (ozvezdje)
Pegaz je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Pegaz (ozvezdje)
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Planetarna meglica
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Prasevanje
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Pulzar
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Sekunda
Seznam galaksij
Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Seznam galaksij
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Snov
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Sonce
Spiralna galaksija s prečko
Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Spiralna galaksija s prečko
Strelec (ozvezdje)
Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Strelec (ozvezdje)
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Strelec A*
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno leto
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno onesnaženje
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Tir
Tukan (ozvezdje)
Tukan je ozvezdje na južnem nebu, poimenovano po južnoameriški ptici tukanu.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Tukan (ozvezdje)
Veliki medved (ozvezdje)
Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Veliki medved (ozvezdje)
Vodnar (ozvezdje)
Vodnar (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Vodnar (ozvezdje)
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in William Herschel
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in Zvezda
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in 1785
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Rimska cesta (galaksija) in 2004
Glej tudi
Astronomska telesa, znana od nekdaj
Galaksija Rimska cesta
Spiralne galaksije s prečko
Prav tako znan kot Galaksija Rimska cesta, Mlečna cesta, Mlečna pot, Naša Galaksija, Via Lactea.