Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Helmholtzev razstavitveni izrek

Index Helmholtzev razstavitveni izrek

Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).

Kazalo

  1. 65 odnosi: Animacija, Bijektivna preslikava, Dinamični sistem, Dinamika fluidov, Divergenca, Edward Norton Lorenz, Einsteinov zapis, Eksponentna funkcija, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektrostatika, Enotska sfera, Fizika, Fourierova transformacija, Funkcija (matematika), Funkcija gama, George Gabriel Stokes, Gibanje, Gostota električnega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota naboja, Gradient, Harmonična funkcija, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, Internet Archive, Izrek, Konvekcija, Kroneckerjeva delta, Laplaceov operator, Levi-Civitajev simbol, Linearna transformacija, Matematika, Mathematica, Maxwellove enačbe, Mnogoterost, Nabla, Navier-Stokesove enačbe, Negibna točka, Nerešeni problemi v fiziki, Newtonov potencial, Odvod, Ortogonalnost, Ozračje, Parcialni odvod, Ploskev, Porazdelitev delta, Portable Document Format, Računalniški vid, Robot, ... Razširi indeks (15 več) »

Animacija

Slika:Animexample3edit.png Animacija odbijanja žoge (spodaj) je sestavljena iz teh šestih sličic.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Animacija

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Bijektivna preslikava

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Dinamični sistem

Dinamika fluidov

Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Dinamika fluidov

Divergenca

Divergenca vektorskega polja \mathbf.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Divergenca

Edward Norton Lorenz

Edward Norton Lorenz, ameriški matematik in meteorolog, * 23. maj 1917, West Hartford, Connecticut, ZDA, † 16. april 2008, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Edward Norton Lorenz

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Einsteinov zapis

Eksponentna funkcija

Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Eksponentna funkcija

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Električno polje

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Elektrika in magnetizem

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Elektrostatika

Enotska sfera

\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Enotska sfera

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Fizika

Fourierova transformacija

Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Fourierova transformacija

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Funkcija (matematika)

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Funkcija gama

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in George Gabriel Stokes

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Gibanje

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Gostota električnega toka

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Gostota magnetnega polja

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Gostota naboja

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Gradient

Harmonična funkcija

Harmonična funkcija f je funkcija, za katero velja, Laplaceova diferencialna enačba Δf.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Harmonična funkcija

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

Logotip Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, znan tudi pod angleško kratico IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) je svetovno združenje inženirjev omenjenih strok, ki promovira inženirstvo, ustvarjanje, razvoj, integracijo in pridobivanje znanja na področju električnih, elektronskih in informacijskih tehnologij, računalništva ter sorodnih znanosti.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

Internet Archive

Internet Archive je nepridobitna organizacija s sedežem v San Franciscu, ki vzdržuje istoimensko digitalno knjižnico z arhivom spletnih strani, dokumentov, večpredstavnostnih vsebin in digitaliziranih knjig.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Internet Archive

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Izrek

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Konvekcija

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Kroneckerjeva delta

Laplaceov operator

Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Laplaceov operator

Levi-Civitajev simbol

Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Levi-Civitajev simbol

Linearna transformacija

Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Linearna transformacija

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Matematika

Mathematica

Mathematica je komercialna programska oprema zasebnega podjetja Wolfram Reserch, Inc. (WRI).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Mathematica

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Maxwellove enačbe

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Mnogoterost

Nabla

Nábla je matematični simbol \nabla.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Nabla

Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Navier-Stokesove enačbe

Negibna točka

Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Negibna točka

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Nerešeni problemi v fiziki

Newtonov potencial

Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Newtonov potencial

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Odvod

Ortogonalnost

Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Ortogonalnost

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Ozračje

Parcialni odvod

V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Parcialni odvod

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Ploskev

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Porazdelitev delta

Portable Document Format

Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Portable Document Format

Računalniški vid

Računalniški vid je področje računalništva, ki se ukvarja z računalniškimi sistemi zmožnimi interpretacije in analize slikovnih podatkov.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Računalniški vid

Robot

livarni Robot je stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Robot

Rotor

Rotor vektorskega polja \mathbf.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Rotor

Sinus

Sinus je lahko.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Sinus

Skalarni potencial

Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Skalarni potencial

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Skalarno polje

Solenoidalno polje

vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Solenoidalno polje

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Tekočina

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Tenzor

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Teoretična fizika

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Trigonometrična funkcija

Trirazsežni prostor

kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Trirazsežni prostor

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Uklon

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Umeritvena teorija

Vektorski potencial

Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Vektorski potencial

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Vektorski produkt

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Poglej Helmholtzev razstavitveni izrek in Vektorsko polje

Prav tako znan kot Helmholtzev dekompozicijski izrek, Helmholtzeva dekompozicija, Helmholtzeva razstavitev, Helmholtzeva reprezentacija, Helmoltzev izrek o dekompoziciji, Helmoltzev izrek o razstavitvi, Osnovni izrek vektorskega računa.

, Rotor, Sinus, Skalarni potencial, Skalarno polje, Solenoidalno polje, Tekočina, Tenzor, Teoretična fizika, Trigonometrična funkcija, Trirazsežni prostor, Uklon, Umeritvena teorija, Vektorski potencial, Vektorski produkt, Vektorsko polje.