Kazalo
152 odnosi: Afrodita, Ahil, Ajshil, Ambrozija (mitologija), Amfion, Amfitrion, Amfitrita, Andromeda (mitologija), Antej, Antična Grčija, Apolon, Apulej, Ares, Argos (mitologija), Arheologija, Ariadna, Aristofan, Artefakt, Artemida, Arthur Evans, Asklepij, Ate, Atena, Atlant (mitologija), Atrej, Atropa, Avgij, Belerofont, Bog, Ciper, Delfi, Demetra, Diodor Sicilski, Dioniz, Družinsko drevo grških bogov, Dvanajst bogov Olimpa, Eol, Eos, Ep, Eratosten, Erida (boginja), Erinije, Eros, Evripid, Fidija, Gaja, Geometrična umetnost, Giganti (mitologija), Gorgona, Grčija, ... Razširi indeks (102 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Grška mitologija in Afrodita
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej Grška mitologija in Ahil
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Grška mitologija in Ajshil
Ambrozija (mitologija)
Tetida hrani Ahila z ambrozijo Ambrózija (grško ambrosia) je v grški mitologiji hrana bogov na Olimpu, ki daje nesmrtnost in večno mladost.
Poglej Grška mitologija in Ambrozija (mitologija)
Amfion
Upodobitev Amfiona Amfion je v grški mitologiji sin Zevsa in Antiope.
Poglej Grška mitologija in Amfion
Amfitrion
Amfitrion je bil v grški mitologiji kralj Tirinta in mož Heraklejeve matere Alkmene.
Poglej Grška mitologija in Amfitrion
Amfitrita
Kip Amfitrite Amfitrita je v grški mitologiji morska boginja, hči Nereja in Doris.
Poglej Grška mitologija in Amfitrita
Andromeda (mitologija)
''Andromeda'', Gustave Doré Andromeda je v grški mitologiji herojinja in princesa.
Poglej Grška mitologija in Andromeda (mitologija)
Antej
Heraklej in Antej Antej (grško Antaios) je v grški mitologiji velikan; sin Gaje.
Poglej Grška mitologija in Antej
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Grška mitologija in Antična Grčija
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Grška mitologija in Apolon
Apulej
Apulej iz Madavra, rimski pisatelj, filozof in retorik, * ok.
Poglej Grška mitologija in Apulej
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Grška mitologija in Ares
Argos (mitologija)
Argos na freski v Pompejih Argos je v grški mitologiji stooki velikan.
Poglej Grška mitologija in Argos (mitologija)
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Grška mitologija in Arheologija
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Poglej Grška mitologija in Ariadna
Aristofan
Aristófan ali Aristófanes (starogrško ΄Αριστοφάνης: ΄Aristofánes), grški komediograf, * okoli 445 pr. n. št., † okoli 385 pr. n. št. Aristofan je bil najznamenitejši predstavnik t. i. stare komedije.
Poglej Grška mitologija in Aristofan
Artefakt
Artefákt (iz latinske fraze arte factum: ars »znanje, spretnost« + facere »izdelati«) je »nekaj narejeno ali mu je dal obliko človek, kot predmet ali umetniško delo, posebej predmet arheološkega pomena«.
Poglej Grška mitologija in Artefakt
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Grška mitologija in Artemida
Arthur Evans
Sir Arthur John Evans, britanski arheolog, * 8. julij 1851, Nash Mills, grofija Hertfordshire, Anglija, † 11. julij 1941, Boars Hill, grofija Oxfordshire, Anglija.
Poglej Grška mitologija in Arthur Evans
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Poglej Grška mitologija in Asklepij
Ate
Ate (Até) je v grški mitologiji boginja nesreče.
Poglej Grška mitologija in Ate
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Grška mitologija in Atena
Atlant (mitologija)
Atlant ali z drugim imenom Atlas, je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.
Poglej Grška mitologija in Atlant (mitologija)
Atrej
Atrejeva grobnica Atrej je v grški mitologiji Pelopov sin in mikenski kralj.
Poglej Grška mitologija in Atrej
Atropa
Upodobitev Antrope Atropa je v grški mitologiji najstarejša izmed sester mojr.
Poglej Grška mitologija in Atropa
Avgij
Heraklej čisti Avgijeve hleve Avgij (grško Augias) je v grški mitologiji kralj Elide.
Poglej Grška mitologija in Avgij
Belerofont
Belerofont na Pegazu, slika iz leta 1914 Belerofont (belerofôn) je v grški mitologiji sin korintskega kralja Glavka in Evrimede ter Sizifov vnuk, sprva imenovan Hiponoos.
Poglej Grška mitologija in Belerofont
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Grška mitologija in Bog
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Grška mitologija in Ciper
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Grška mitologija in Delfi
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Grška mitologija in Demetra
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Grška mitologija in Diodor Sicilski
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Grška mitologija in Dioniz
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Grška mitologija in Družinsko drevo grških bogov
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Grška mitologija in Dvanajst bogov Olimpa
Eol
Umetniška upodobitev Eola Éol (starogrško: Aíolos, Aeolus) je bil v grški mitologiji bog vetrov.
Poglej Grška mitologija in Eol
Eos
Eos na sliki Evelyn De Morgan Eos je v grški mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Grška mitologija in Eos
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Grška mitologija in Ep
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Grška mitologija in Eratosten
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Grška mitologija in Erida (boginja)
Erinije
Erinije Erinije (gr. Ερινύες; erinyes v pomenu grmeče) so v grški mitologiji tri boginje maščevanja, ki imajo kače namesto las, ter strupene krvave solze.
Poglej Grška mitologija in Erinije
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Grška mitologija in Eros
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Grška mitologija in Evripid
Fidija
Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.
Poglej Grška mitologija in Fidija
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Grška mitologija in Gaja
Geometrična umetnost
Geometrična umetnost je faza razvoja grške umetnosti, ki je ime dobila po značilnih geometrijskih vzorcih v vaznem slikarstvu.
Poglej Grška mitologija in Geometrična umetnost
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Grška mitologija in Giganti (mitologija)
Gorgona
Meduza. Gorgona (starogrško Γοργών/Γοργώ Gorgon/Gorgo) je v grški mitologiji krvoločna pošast, ženska z ostrimi čekani ter živimi, strupenimi kačami namesto las.
Poglej Grška mitologija in Gorgona
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Grška mitologija in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Grška mitologija in Grki
Had
Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.
Poglej Grška mitologija in Had
Harpije
Upodobitev harpije Harpije so v grški mitologiji divje roparske ptice z ženskimi glavami, ki predstavljajo grabežljivost, zlobo in nemirno vest.
Poglej Grška mitologija in Harpije
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Grška mitologija in Heba
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Grška mitologija in Hefajst
Heinrich Schliemann
Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.
Poglej Grška mitologija in Heinrich Schliemann
Hekatomba
Hekatómba je bilo obredno žrtvovanje stotih bikov v antični Grčiji.
Poglej Grška mitologija in Hekatomba
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Grška mitologija in Helenistično obdobje
Helij (mitologija)
Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.
Poglej Grška mitologija in Helij (mitologija)
Heliodor
Helidor je lahko.
Poglej Grška mitologija in Heliodor
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Grška mitologija in Hera
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Grška mitologija in Heraklej
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Grška mitologija in Hermes
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Grška mitologija in Herodot
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Grška mitologija in Hestija
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Grška mitologija in Heziod
Himera
Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.
Poglej Grška mitologija in Himera
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Grška mitologija in Homer
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Grška mitologija in Hore
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Grška mitologija in Iliada
Inah
Inah (grško Inachos) je v grški mitologiji rečni bog in ustanovitelj argonskega kraljestva.
Poglej Grška mitologija in Inah
Irene
Upodobitev Irene s Plutom Irene (tudi Eirene; grško Ειρήνη) je v grški mitologiji boginja miru in zdravja.
Poglej Grška mitologija in Irene
Jazon
Kip Jazona pred gradom Schönbrunn na Dunaju Jazon prinaša zlato runo Peliju, detajl z grške vaze Jazon (starogrško: Ιάσων, etruščansko: Easun) je bil v grški mitologiji heroj, ki se je s skupino Argonavtov podal na iskanje zlatega runa.
Poglej Grška mitologija in Jazon
Kalimah
Kalimah, starogrški pesnik, učenjak in knjižničar, * 305 pr. n. št., Kirena, † 240 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Grška mitologija in Kalimah
Karibda
Johanna Heinricha Füsslija Karibda je v grški mitologiji pošast v votlini nasproti Scile v Mesinski ožini.
Poglej Grška mitologija in Karibda
Kentaver
Kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torzo in glavo).
Poglej Grška mitologija in Kentaver
Ker
Ker so v Grški mitologiji boginje nasilne smrti (psice iz Hada),ker jim je uspelo zapolniti podzemlje z mrtvimi kjer so se do sitega napile človeške krvi.
Poglej Grška mitologija in Ker
Kerber
Kerber (lat. Cerberus, gr. Kerberos) je bil v grški mitologiji troglavi pes, ki je pazil, da ne bi kakšna umrla duša zbežala iz Hada in da ne bi kakšna živa duša vstopila.
Poglej Grška mitologija in Kerber
Kiklop
Odisej s tovariši oslepi kiklopa, motiv z grške vaze Kiklopi so v grški mitologiji velikani z enim očesom na sredi čela.
Poglej Grška mitologija in Kiklop
Kloto
Kip Kloto Kloto je v grški mitologiji najmlajša izmed sester mojr in prva v ciklu življenja.
Poglej Grška mitologija in Kloto
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Grška mitologija in Komedija
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Grška mitologija in Kreta
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Grška mitologija in Kronos
Kvint iz Smirne
Kvint iz Smirne (Kóintos Smirnaíos, latinsko Quintus Smyrnaeus), starogrški epski pesnik.
Poglej Grška mitologija in Kvint iz Smirne
Ladon
Upodobitev Ladona Ladon je v grški mitologiji stoglavi zmaj, ki je stražil zlata jabolka na vrtu Hesperid.
Poglej Grška mitologija in Ladon
Lahezis
Upodobitev Lahezis Lahezis je v grški mitologiji ena od mojr.
Poglej Grška mitologija in Lahezis
Lamija
Herberta Jamesa Draperja Lamija ZMR je v grški mitologiji pošast s kačjim repom in žensko glavo.
Poglej Grška mitologija in Lamija
Lernajska Hidra
Razodetja Hidra ali Lernajska Hidra (starogrško: Lernaía Hidra) je v grški mitologiji htonska brez imena vodna zver podobna kači z devetimi glavami, od katerih je bila ena nesmrtna in je živela v lernajskem močvirju v Argolidi.
Poglej Grška mitologija in Lernajska Hidra
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Grška mitologija in Leto (boginja)
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Poglej Grška mitologija in Linearna pisava B
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Grška mitologija in Lirika
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Grška mitologija in Lucij Anej Seneka
Meduza (mitologija)
Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.
Poglej Grška mitologija in Meduza (mitologija)
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Grška mitologija in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Grška mitologija in Minojska doba
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Grška mitologija in Minos
Minotaver
Atenah Minotaver je v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo.
Poglej Grška mitologija in Minotaver
Mitograf
''Heziod in Muza'', Gustave Moreau (1891) Mitograf je oseba, ki se ukvarja z znanstvenim in filološkim zbiranjem ter interpretacijo mitov.
Poglej Grška mitologija in Mitograf
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Grška mitologija in Mitologija
Mojre
''Triumf smrti'' ali ''Tri usode'', flamska tapiserija, okoli 1515; od leve proti desni Atropa, Lahezis in Kloto Mojre so v grški mitologiji tri sestre, hčere Zevsa.
Poglej Grška mitologija in Mojre
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Grška mitologija in Muza
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Grška mitologija in Nektar
Nemeza
Kip Nemezis iz Louvra Nemeza ali Nemesis (starogrško: Némesis, imenovana tudi Rhamnousia ali Rhamnusia), je v grški mitologiji boginja maščevanja, poosebljenje pravice, ki poskrbi, da vsakdo dobi, kar si je zaslužil, ko je podlegel hubrisu (aroganci pred bogovom).
Poglej Grška mitologija in Nemeza
Nike
Bronasti kip Nike iz Louvra Skulptura Nike v Efezu Nike, tudi Nika (nīke), je v grški mitologiji boginja zmage.
Poglej Grška mitologija in Nike
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Grška mitologija in Nimfa
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Grška mitologija in Odisej
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Grška mitologija in Odiseja
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Grška mitologija in Okean
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Grška mitologija in Olimp
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Grška mitologija in Olimpija, Grčija
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Grška mitologija in Olimpijske igre
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Grška mitologija in Pan
Pandora
Julesa Josepha Lefebvra iz leta 1882 V grški mitologiji naj bi bila Pandora (v stari grščini, Πανδώρα, ki izhajajo iz πᾶς »vsi« in δῶρον "darilo") prva ženska, ki je bila narejena iz gline.
Poglej Grška mitologija in Pandora
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Grška mitologija in Pavzanij (geograf)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Grška mitologija in Peloponez
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Grška mitologija in Perzefona
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Grška mitologija in Perzej
Pitija
Johna Collierja iz leta 1891. Na sliki je vidna lovorjeva vejica in posoda z vodo. Pitija v grški mitologiji velja za svečenico, ki je prerokovala v Apolonovem templju v Delfih.
Poglej Grška mitologija in Pitija
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Grška mitologija in Plutarh
Polifem
Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.
Poglej Grška mitologija in Polifem
Politeizem
grške mitologije; relief hrani Waltersov muzej umetnosti, ZDA Politeízem je verovanje v več bogov, navadno zbranih v panteon z vsakemu lastno mitologijo in rituali.
Poglej Grška mitologija in Politeizem
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Grška mitologija in Pozejdon
Priap
Priap na freski v Pompejih Priap je v grški mitologiji bog plodnosti in zavetnik živine, sadnega drevja, vrtov in moških spolovil.
Poglej Grška mitologija in Priap
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Grška mitologija in Prometej
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Grška mitologija in Publij Ovidij Naso
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Grška mitologija in Rea
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Grška mitologija in Rimsko cesarstvo
Scila
Scila je lahko.
Poglej Grška mitologija in Scila
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Grška mitologija in Selena
Sfinga
Sfinga ima več pomenov.
Poglej Grška mitologija in Sfinga
Sizif
Sizif na sliki Tiziana iz 16. stoletja Sizif je bil grški mitološki kralj in ustanovitelj mesta Korint.
Poglej Grška mitologija in Sizif
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Grška mitologija in Sofoklej
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Grška mitologija in Solun
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Grška mitologija in Starogrška književnost
Stiks
Gustave Doré -Plovba po reki Stiks Stiks (grško Στύξ, Stýx osovražena) je v grški mitologiji boginja ter ženska poosebitev moškega močvirja in reke v podzemlju, ki po meji med tostranstvom in kraljestvom mrtvih iz Okeana teče v Had.
Poglej Grška mitologija in Stiks
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Grška mitologija in Strabon
Tanatos
''Tanatos'' Tanatos je v grški mitologiji bog smrti in brat Hipnosa.
Poglej Grška mitologija in Tanatos
Tantal (mitologija)
Tantal, Goya Tantal (grško Τάνταλος oz. Tantalos) je bil grški mitološki kralj Lidije.
Poglej Grška mitologija in Tantal (mitologija)
Tartar
Upodobitev Tartara Tartar (tudi Tartaros oz. Tartarus) je bil v grški mitologiji Protogenos ali prvotni bog, pa tudi kraj v mitološkem podzemlju, še globlji od Hadesa, kjer je sprva Kronos držal za ujetnike Kiklope.
Poglej Grška mitologija in Tartar
Temida
Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.
Poglej Grška mitologija in Temida
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Grška mitologija in Tempelj
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Grška mitologija in Tesalija
Tezej
Tezej ubija Minotavra Tezêj ali Tezêus (Thēséus) je bil v grški mitologiji sin atenskega kralja Ajgeja in največji jonski junak.
Poglej Grška mitologija in Tezej
Tifon
Tifon upodobljen na starogrški vazi Tifon je v grški mitologiji stoglava pošast s kačjim repom, ki jo je premagal Zevs.
Poglej Grška mitologija in Tifon
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Grška mitologija in Tihe
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Grška mitologija in Titan (mitologija)
Tragedija
Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.
Poglej Grška mitologija in Tragedija
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Grška mitologija in Trojanska vojna
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Grška mitologija in Uran (mitologija)
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Grška mitologija in Vergilij
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Grška mitologija in Zevs
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Grška mitologija in Zevsov tempelj, Olimpija
Prav tako znan kot Grska mitologija, Grški bog, Grški bogovi, Grško bajeslovje.