Kazalo
60 odnosi: Absorpcija, Albert Einstein, Analizna kemija, Anizotropija, Aromatičnost, Atom, Živosrebrna svetilka, Beljakovina, Benigna novotvorba, Biofizika, Biokemija, Biologija, Biomolekula, Deoksiribonukleinska kislina, Detektor svetlobe, Difuzijska konstanta, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Energijski nivo, Fluorescein, Forenzika, Fotodioda, Fotoluminiscenca, Foton, Gorišče (optika), Infrardeča spektroskopija, Izotropija, Kemična vez, Kinin, Klorofil, Kovalentna vez, Kristal, Kvantna mehanika, Laser, Makromolekula, Melanom, Mikroskop, Molekula, Nanotehnika, Opna, Organska spojina, Polarizacija valovanja, Ramanovo sipanje, Ravnovesno stanje (fizika), Rayleighovo sipanje, Raztopina, Resonanca, Sevanje, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, ... Razširi indeks (10 več) »
- Fluorescenca
- Spektroskopija
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Absorpcija
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Albert Einstein
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Analizna kemija
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Anizotropija
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Aromatičnost
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Atom
Živosrebrna svetilka
Živosrebrna svetilka je svetlobni vir za proizvajanje ultravijolične svetlobe, ki deluje na osnovi obločnega razelektrenja.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Živosrebrna svetilka
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Beljakovina
Benigna novotvorba
Benigna novotvorba ali benigni tumor je novotvorba (nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva), ki ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja ali zasevkov.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Benigna novotvorba
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Biofizika
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Biologija
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Biomolekula
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Deoksiribonukleinska kislina
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Detektor svetlobe
Difuzijska konstanta
Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Difuzijska konstanta
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Elektron
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Energijski nivo
Fluorescein
Fluoresceín (tudi fluorescin) je oranžnordeče barvilo, ki daje rumeno raztopino z zeleno fluorescenco.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Fluorescein
Forenzika
Primerjava obuvala in njegovega odtisa kot ena klasičnih forenzičnih tehnik za ugotavljanje osumljenčeve prisotnosti na mestu zločina Forenzika je skupno ime za znanje iz različnih strok, ki prispevajo k razkrivanju kaznivih dejanj.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Forenzika
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Fotodioda
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Fotoluminiscenca
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Foton
Gorišče (optika)
zrcalu. Goríšče (tudi fókus ali žaríšče) je v optiki točka v kateri se zberejo žarki, ki so prvotno vzporedni optični osi leče, zrcala ali odbojnemu delu antene.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Gorišče (optika)
Infrardeča spektroskopija
Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Infrardeča spektroskopija
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Izotropija
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Kemična vez
Kinin
Kinín je alkaloid iz kininovca za preprečevanje in zdravljenje malarije.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Kinin
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Klorofil
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Kovalentna vez
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Kristal
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Kvantna mehanika
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Laser
Makromolekula
Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Makromolekula
Melanom
Melanom oz.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Melanom
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Mikroskop
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Molekula
Nanotehnika
Vrteča se kristalna struktura C60 »nanotehnologija« Nánotéhnika je izraz, s katerim se označuje tehnični razvoj v nanometrskem merilu (nanolestvici), navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra).
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Nanotehnika
Opna
Opna (s tujko membrana) je tanka, ploska in prožna struktura, ki ločuje dva prostora.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Opna
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Organska spojina
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Polarizacija valovanja
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Ramanovo sipanje
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Ravnovesno stanje (fizika)
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Rayleighovo sipanje
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Raztopina
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Resonanca
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Sevanje
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Spekter
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Spektroskopija
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Spin
Stokesov premik
Poenostavljen prikaz Stokesovega premika. Stokesov premik je premik maksimuma valovne dolžine oziroma frekvence svetlobe (elektromagnetnega valovanja) absorpcijskega in emisijskega spektra.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Stokesov premik
Svetleča dioda
Svetleča dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Svetleča dioda
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Svetloba
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Tkivo
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Tumor
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Uklonska mrežica
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Valovna dolžina
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Fluorescenčna spektroskopija in Vidni spekter