Kazalo
108 odnosi: Aachen, Alpe, Antwerpen, Atlantski ocean, Španija, Špital ob Dravi, Ženevsko jezero, Črno morje, Baltsko morje, Berchtesgaden, Blatno jezero, Bodensko jezero, Bolzano, Bonn, Bratislava, Braunschweig, Bregenz, Burgos, Chamonix, Ciper, Dežela, Dolenjska, Dublin, Dunaj, Egejsko morje, El Escorial, Evropa, Evropska pešpot E-6, Evropska pešpot E-7, Frankfurt ob Majni, Gardsko jezero, Göteborg, Gdansk, Genova, Gibraltar, Gotthard (prelaz), Granada, Grčija, Grenoble, Haag, Haarlem, Hamburg, Harrachov, Heidelberg, Helsinki, Hodoš, Hrib, Irsko morje, Jadransko morje, Karpati, ... Razširi indeks (58 več) »
- Pohodniške poti po Evropi
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Evropske pešpoti in Aachen
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Evropske pešpoti in Alpe
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Evropske pešpoti in Antwerpen
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Evropske pešpoti in Atlantski ocean
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Evropske pešpoti in Španija
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Evropske pešpoti in Špital ob Dravi
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Poglej Evropske pešpoti in Ženevsko jezero
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Evropske pešpoti in Črno morje
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Evropske pešpoti in Baltsko morje
Berchtesgaden
Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.
Poglej Evropske pešpoti in Berchtesgaden
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Evropske pešpoti in Blatno jezero
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Evropske pešpoti in Bodensko jezero
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Poglej Evropske pešpoti in Bolzano
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Evropske pešpoti in Bonn
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Evropske pešpoti in Bratislava
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Evropske pešpoti in Braunschweig
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Evropske pešpoti in Bregenz
Burgos
Búrgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilje.
Poglej Evropske pešpoti in Burgos
Chamonix
Dolina Chamonix iz juga Chamonix - Mont Blanc (ali pogosteje Chamonix) je mesto in občina (fr. commune) na vzhodu Francije, v departmaju Haute-Savoie.
Poglej Evropske pešpoti in Chamonix
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Evropske pešpoti in Ciper
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Evropske pešpoti in Dežela
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Evropske pešpoti in Dolenjska
Dublin
Dublin (irsko Baile Átha Cliath) je največje mesto in glavno mesto Republike Irske na vzhodni obali otoka ob širokem ustju reke Liffey.
Poglej Evropske pešpoti in Dublin
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Evropske pešpoti in Dunaj
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Evropske pešpoti in Egejsko morje
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Evropske pešpoti in El Escorial
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Evropske pešpoti in Evropa
Evropska pešpot E-6
Logotip Evropske pešpoti Evropska pešpot E-6 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Laponske - Baltskega morja - Jadranskega morja do Egejskega morja ali podrobneje: od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d.
Poglej Evropske pešpoti in Evropska pešpot E-6
Evropska pešpot E-7
Logotip Evropske pešpoti Evropska pešpot E-7 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Atlantika – Sredozemskega morja – Gardskega jezera do južne Madžarske ali podrobneje: od Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – Robič – Kobarid – Hodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H).
Poglej Evropske pešpoti in Evropska pešpot E-7
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Evropske pešpoti in Frankfurt ob Majni
Gardsko jezero
Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.
Poglej Evropske pešpoti in Gardsko jezero
Göteborg
Göteborg (angl. Gothenburg, zastarelo nemško Got(h)enburg) je drugo največje mesto na Švedskem.
Poglej Evropske pešpoti in Göteborg
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Evropske pešpoti in Gdansk
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Evropske pešpoti in Genova
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Evropske pešpoti in Gibraltar
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Evropske pešpoti in Gotthard (prelaz)
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Evropske pešpoti in Granada
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Evropske pešpoti in Grčija
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Evropske pešpoti in Grenoble
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Evropske pešpoti in Haag
Haarlem
Haarlem je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Evropske pešpoti in Haarlem
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Evropske pešpoti in Hamburg
Harrachov
Skakalnici (K-130, levo), (K-185, desno) v Harrachovu Harrachov (''nemško'' Harrachsdorf) je kraj ob reki Mumlavi na severnem Češkem, 4 km od češko-poljske meje.
Poglej Evropske pešpoti in Harrachov
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Evropske pešpoti in Heidelberg
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Evropske pešpoti in Helsinki
Hodoš
Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovensko - madžarski meji v Občini Hodoš.
Poglej Evropske pešpoti in Hodoš
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Evropske pešpoti in Hrib
Irsko morje
Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.
Poglej Evropske pešpoti in Irsko morje
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Evropske pešpoti in Jadransko morje
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Evropske pešpoti in Karpati
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Evropske pešpoti in København
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Poglej Evropske pešpoti in Kiel
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Evropske pešpoti in Kobarid
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Evropske pešpoti in Koblenz
Konstanca
Konstanca je lahko.
Poglej Evropske pešpoti in Konstanca
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Evropske pešpoti in Koper
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Evropske pešpoti in Kreta
Larnaka
Larnaka (grško Λάρνακα; turško Larnaka) je mesto na jugovzhodni obali Cipra in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Evropske pešpoti in Larnaka
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Evropske pešpoti in Lübeck
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Poglej Evropske pešpoti in Le Havre
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Evropske pešpoti in Liège
Liverpool
Liverpool je pristaniško mesto in metropolitansko območje v Severozahodni Angliji na vzhodnem bregu reke Mersey.
Poglej Evropske pešpoti in Liverpool
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Evropske pešpoti in London
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Poglej Evropske pešpoti in Lugano
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Evropske pešpoti in Luksemburg
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Evropske pešpoti in Madžarska
Malmö
Malmö (IPA) je tretje največje mesto na Švedskem.
Poglej Evropske pešpoti in Malmö
Manchester
Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.
Poglej Evropske pešpoti in Manchester
Markacija
Knafelčeva markacija Pece. Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot.
Poglej Evropske pešpoti in Markacija
Melk
Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".
Poglej Evropske pešpoti in Melk
Mozirje
Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z okoli 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.
Poglej Evropske pešpoti in Mozirje
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Evropske pešpoti in Nadmorska višina
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Evropske pešpoti in Narod
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Evropske pešpoti in Nica
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Evropske pešpoti in Pireneji
Pohodništvo
Pohodništvo je hoja za rekreacijo predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje.
Poglej Evropske pešpoti in Pohodništvo
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Evropske pešpoti in Potsdam
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Evropske pešpoti in Poznanj
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Evropske pešpoti in Praga
Radeljski prelaz
Radeljski prelaz (674 m) (nemško Radlpass) je prelaz preko Kozjaka v vzhodnem delu Alp.
Poglej Evropske pešpoti in Radeljski prelaz
Razširjena slovenska planinska pot
Razširjena Slovenska planinska pot je dopolnilo Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana in predstavlja seznam nekaj deset vrhov oziroma 'kontrolnih točk'.
Poglej Evropske pešpoti in Razširjena slovenska planinska pot
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Evropske pešpoti in Regensburg
Rekreacija
Poletno sankanje kot oblika rekreacije. Vogezi, 2005. Rekreácija pomeni dejavno preživljanje časa na način, ki osvežuje človekovo telo ali duh.
Poglej Evropske pešpoti in Rekreacija
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Evropske pešpoti in Rila
Robič
Robič je naselje v Občini Kobarid.
Poglej Evropske pešpoti in Robič
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Evropske pešpoti in Rodopi
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Evropske pešpoti in Rostock
Rotterdam
Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.
Poglej Evropske pešpoti in Rotterdam
Saint-Malo
St.
Poglej Evropske pešpoti in Saint-Malo
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Evropske pešpoti in Salzburg
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Evropske pešpoti in Santiago de Compostela
Sápmi
Sápmi je kulturna regija, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Sami.
Poglej Evropske pešpoti in Sápmi
Selo pri Robu
Selo pri Robu je najvišje ležeče naselje v Občini Velike Lašče.
Poglej Evropske pešpoti in Selo pri Robu
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Evropske pešpoti in Severno morje
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Poglej Evropske pešpoti in Slovenska planinska pot
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Evropske pešpoti in Sofija
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Evropske pešpoti in Speyer
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Evropske pešpoti in Sredozemsko morje
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Evropske pešpoti in Stockholm
Strunjan
Strunjan je razloženo obmorsko naselje v Slovenski Istri med Izolo in Piranom s skoraj 700 prebivalci.
Poglej Evropske pešpoti in Strunjan
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Evropske pešpoti in Talin
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Poglej Evropske pešpoti in Vas
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Evropske pešpoti in Verona
Viborg
Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.
Poglej Evropske pešpoti in Viborg
Wachau
Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.
Poglej Evropske pešpoti in Wachau
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Evropske pešpoti in Worms
York
York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji.
Poglej Evropske pešpoti in York
Zakopane
Zakopáne so mesto na skrajnem jugu Poljske, na južnem delu regije Podhale ob vznožju gorovja Tatre, dela Karpatov.
Poglej Evropske pešpoti in Zakopane