Kazalo
151 odnosi: Achille Bocchi, Aleksander Afrodizijski, Aleksandrijska knjižnica, Almagest, Andrea Palladio, Antika, Antonio da Sangallo mlajši, Apulej, Arkada, Atenej iz Naukratije, Avguštin iz Hipona, Baldassare Peruzzi, Balustrada, Bartolomeo d'Alviano, Battista Franco Veneziano, Beneška renesančna arhitektura, Beneška republika, Benetke, Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Bizantinsko cesarstvo, Campanile, Benetke, Ciril Aleksandrijski, Dóxa, De architectura, Demosten, Dialektika, Diogen iz Sinope, Doževa palača, Donatello, Donato Bramante, Dorski slog, Ekslibris, Evklid, Evzebij Cezarejski, Federico da Montefeltro, Florentinski koncil, Forum, Fotij I., Franc I. Francoski, Francesco Petrarca, Friz, Gaj Julij Cezar, Galeja, Giorgio Vasari, Giuliano da Sangallo, Giulio Romano, Hermetizem, Homer, Humanizem, Iliada, ... Razširi indeks (101 več) »
Achille Bocchi
Achille Bocchi, italijanski pisatelj, humanist in pravnik, * 1488, Bologna † 6. november 1562, Bologna.
Poglej Biblioteca Marciana in Achille Bocchi
Aleksander Afrodizijski
Aleksander iz Afrodiziade (Alexandros ho Aphrodisieús), eden najpomembnejših Aristotelovih komentatorjev.
Poglej Biblioteca Marciana in Aleksander Afrodizijski
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Biblioteca Marciana in Aleksandrijska knjižnica
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Biblioteca Marciana in Almagest
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Poglej Biblioteca Marciana in Andrea Palladio
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Biblioteca Marciana in Antika
Antonio da Sangallo mlajši
Apostolske palače, ki je bil glavni projekt Bramanteja v času Sangallovega vajeništva. Cerkev Santa Maria di Loreto v bližini Trajanove tržnice v Rimu. Villa Farnese v Capraroli; prvotno zasnovo sta ustvarila Sangallo in Baldassare Peruzzi. San Giovanni dei Fiorentini; Sangallo je bil odgovoren za postavitev temeljenje v Tiberi.
Poglej Biblioteca Marciana in Antonio da Sangallo mlajši
Apulej
Apulej iz Madavra, rimski pisatelj, filozof in retorik, * ok.
Poglej Biblioteca Marciana in Apulej
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Biblioteca Marciana in Arkada
Atenej iz Naukratije
Atenej iz Naukratije, lahko tudi Atenej iz Navkratisa (starogrško: Ἀθήναιος ὁ Nαυκρατίτης), je bil grški pisatelj, retorik in gramatik.
Poglej Biblioteca Marciana in Atenej iz Naukratije
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Biblioteca Marciana in Avguštin iz Hipona
Baldassare Peruzzi
Baldassare Tommaso Peruzzi, italijanski slikar in arhitekt, * 7. marec, 1481, Siena, † 6. januar 1537 ali 1536, Rim Dolga leta je delal z Bramantejem, Rafaelom in kasneje Sangallom med postavitvijo nove bazilike sv. Petra.
Poglej Biblioteca Marciana in Baldassare Peruzzi
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Poglej Biblioteca Marciana in Balustrada
Bartolomeo d'Alviano
Bartolomeo d'Alviano, italijanski general in admiral, * 1455, † 1515.
Poglej Biblioteca Marciana in Bartolomeo d'Alviano
Battista Franco Veneziano
Battista Franco Veneziano (rojen kot Giovanni Battista Franco), italijanski slikar in tiskar, * 1510, † 1561.
Poglej Biblioteca Marciana in Battista Franco Veneziano
Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.
Poglej Biblioteca Marciana in Beneška renesančna arhitektura
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Biblioteca Marciana in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Biblioteca Marciana in Benetke
Bibliotekarstvo in informacijska znanost
Bibliotekarstvo in informacijska znanost je interdisciplinarna veda, ki združuje znanstvene panoge, katerih skupni predmet obravnave je pisana in tiskana knjiga ter vprašanja bibliotekarske teorije in prakse.
Poglej Biblioteca Marciana in Bibliotekarstvo in informacijska znanost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Biblioteca Marciana in Bizantinsko cesarstvo
Campanile, Benetke
Zvonik sv. Marka Campanile, (zvonik) svetega Marka (ital.: Campanile di San Marco) stoji v Benetkah, Italija in je zvonik Bazilike svetega Marka.
Poglej Biblioteca Marciana in Campanile, Benetke
Ciril Aleksandrijski
Sveti Ciril Aleksandrijski (grško: Κύριλλος Αλεξανδρείας, Kirilos Aleksandrejas), oziroma Sveti Ciril Spoznavalec (pričevalec) ali tudi Sveti Ciril I., 24.
Poglej Biblioteca Marciana in Ciril Aleksandrijski
Dóxa
Doxa je grška beseda, ki pomeni obče prepričanje ali razširjeno mnenje, iz katerega izvirata sodobna izraza ortodoksija in heterodoksija.
Poglej Biblioteca Marciana in Dóxa
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Biblioteca Marciana in De architectura
Demosten
Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.
Poglej Biblioteca Marciana in Demosten
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.
Poglej Biblioteca Marciana in Dialektika
Diogen iz Sinope
Diogen iz Sinope (tudi Diogenes) (Diogénes hó Sinopeús), tudi Diogen Kinik, grški filozof, * 412 ali 403 pr. n. št., Sinope (današnji Sinop, Turčija), † 323 pr. n. št., Korint.
Poglej Biblioteca Marciana in Diogen iz Sinope
Doževa palača
Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.
Poglej Biblioteca Marciana in Doževa palača
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Poglej Biblioteca Marciana in Donatello
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Poglej Biblioteca Marciana in Donato Bramante
Dorski slog
timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.
Poglej Biblioteca Marciana in Dorski slog
Ekslibris
Eks libris na prvi strani knjige Ekslibris (iz latinsko ex – iz in libris – knjig, dobesedno iz knjig (ali knjižnice)) je grafična oznaka, s katero lahko lastnik označi svoje knjige.
Poglej Biblioteca Marciana in Ekslibris
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Biblioteca Marciana in Evklid
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Poglej Biblioteca Marciana in Evzebij Cezarejski
Federico da Montefeltro
Federico da Montefeltro, znan tudi kot Federico III da Montefeltro, kondotjer italijanske renesanse, mecen in gospodar Urbina, * 7. junij 1422, † 10. september 1482 Priznani intelektualni humanist in civilni vodja v Urbinu je poleg svojega brezhibnega slovesa borilnih veščin in časti z lastno ekipo pisarjev v svojem skriptoriju naročil gradnjo velike knjižnice, morda največje v Italiji po Vatikanu in je okoli sebe sestavil velik humanistični dvor v vojvodski palači Urbina, ki sta jo oblikovala Luciano Laurana in Francesco di Giorgio Martini.
Poglej Biblioteca Marciana in Federico da Montefeltro
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.
Poglej Biblioteca Marciana in Florentinski koncil
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Biblioteca Marciana in Forum
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Biblioteca Marciana in Fotij I.
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Biblioteca Marciana in Franc I. Francoski
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Biblioteca Marciana in Francesco Petrarca
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Biblioteca Marciana in Friz
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Biblioteca Marciana in Gaj Julij Cezar
Galeja
Grška galeja Galéja je ladja, ki so jo uporabljali stari Grki in stari Rimljani.
Poglej Biblioteca Marciana in Galeja
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Biblioteca Marciana in Giorgio Vasari
Giuliano da Sangallo
Giuliano da Sangallo, italijanski kipar, arhitekt in vojaški inženir, * 1443, Firence, † 1516.
Poglej Biblioteca Marciana in Giuliano da Sangallo
Giulio Romano
Giulio Romano, znan tudi kot Giulio Pippi, je bil italijanski slikar in arhitekt, * 1499, * 1. november 1546.
Poglej Biblioteca Marciana in Giulio Romano
Hermetizem
Hermetízem ali hermeticízem (iz pridevnika hermetičen: zaprt, neprepusten), predstavlja skupino filozofskih in verskih prepričanj, prvenstveno izhajajočih iz spisov, ki jih pripisujejo Hermesu Trismegistu.
Poglej Biblioteca Marciana in Hermetizem
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Biblioteca Marciana in Homer
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Biblioteca Marciana in Humanizem
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Biblioteca Marciana in Iliada
Iluzionistično stropno slikarstvo
Iluzionistično stropno slikarstvo, ki vključuje tehnike perspektive di sotto v sù in quadratura, je tradicija v renesančni, baročni in rokoko umetnosti, v kateri se za ustvarjanje iluzije uporabljajo trompe l'oeil, perspektivna orodja, kot so skrajšanje in drugi prostorski učinki trirazsežnega prostora na sicer dvodimenzionalni ali pretežno ravni površini stropa nad gledalcem.
Poglej Biblioteca Marciana in Iluzionistično stropno slikarstvo
Inkunabula
Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.
Poglej Biblioteca Marciana in Inkunabula
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Biblioteca Marciana in Italija
Italijanska vojna (1526–1529)
Italijanska vojna je potekala med letoma 1526 in 1529.
Poglej Biblioteca Marciana in Italijanska vojna (1526–1529)
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Biblioteca Marciana in Italijanske vojne
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Biblioteca Marciana in Italijansko kraljestvo
Ivan Bessarion
Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.
Poglej Biblioteca Marciana in Ivan Bessarion
Jacob Burckhardt
Carl Jacob Christoph Burckhardt (25. maj 1818 - 8. avgust 1897) je bil švicarski zgodovinar umetnosti in kulture ter vpliven lik v zgodovinopisju obeh področij.
Poglej Biblioteca Marciana in Jacob Burckhardt
Jacopo Sansovino
Jacopo d'Antonio Sansovino (2. julij 1486 - 27. november 1570) je bil italijanski kipar in arhitekt, najbolj znan po svojih delih okoli trga sv. Marka v Benetkah.
Poglej Biblioteca Marciana in Jacopo Sansovino
Jajčevnik
Jajčevnik ali Jonski kimation je okrasni element pogosto izrezljan iz lesa, kamna ali ometa, opasek iz četrt kroga, sestavljen iz oblike jajca in izmenično iz elementa oblikovanega kot puščica ali sidro.
Poglej Biblioteca Marciana in Jajčevnik
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Biblioteca Marciana in Johann Joachim Winckelmann
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Biblioteca Marciana in Kapitel
Kapitolski grič
Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
Poglej Biblioteca Marciana in Kapitolski grič
Kardinalne vrline
Platon je v svoji filozofiji prepoznal štiri kardinalne vrline, ki jih je med svoje bistvene sprejela tudi tradicionalna krščanska teologija.
Poglej Biblioteca Marciana in Kardinalne vrline
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Biblioteca Marciana in Kasij Dion
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Biblioteca Marciana in Knjižnica
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Biblioteca Marciana in Kolosej
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Biblioteca Marciana in Konstantinopel
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Poglej Biblioteca Marciana in Konstantinov slavolok, Rim
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Biblioteca Marciana in Krščanstvo
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Biblioteca Marciana in Kreta
Kvint iz Smirne
Kvint iz Smirne (Kóintos Smirnaíos, latinsko Quintus Smyrnaeus), starogrški epski pesnik.
Poglej Biblioteca Marciana in Kvint iz Smirne
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Biblioteca Marciana in Kvintilijan
Laktancij
Laktancij (lat. Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus), rimski krščanski teolog filozof, učitelj retorike, * 250, Severna Afrika, † 340, Trier, Nemčija.
Poglej Biblioteca Marciana in Laktancij
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Poglej Biblioteca Marciana in Leon Battista Alberti
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Biblioteca Marciana in Lorenzo Medičejski Veličastni
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Biblioteca Marciana in Manierizem
Marcelijevo gledališče
Marcelijevo gledališče (lat. Theatrum Marcelli, italijansko Teatro di Marcello) je starodavno gledališče na prostem v Rimu, Italija, zgrajeno v zadnjih letih Rimske republike.
Poglej Biblioteca Marciana in Marcelijevo gledališče
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Biblioteca Marciana in Mark Tulij Cicero
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Biblioteca Marciana in Metamorfoze
Metopa
Metopa iz Partenona prikazuje del bitke med Kentavrom in Lapitom V klasični arhitekturi je metopa (μετόπη) pravokoten arhitekturni element, ki zapolnjuje prostor med dvema triglifoma v dorskem frizu, ki je dekorativni pas med arhitravom in vencem na pročelju ali okoli celega templja.
Poglej Biblioteca Marciana in Metopa
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Biblioteca Marciana in Metropolit
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Biblioteca Marciana in Michelangelo Buonarroti
Michelozzo
Michelozzo di Bartolomeo Michelozzi (1396–1472) je bil italijanski arhitekt in kipar.
Poglej Biblioteca Marciana in Michelozzo
Mistra
Mistra (grško Μυστράς, Μυζηθράς, Mizithra v Kroniki Moreje) je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Biblioteca Marciana in Mistra
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Biblioteca Marciana in Muzej
Nimfej
Nimfej (starogrš. νυμφαῖον), v klasični Grčiji svetišče, posvečeno nimfam.
Poglej Biblioteca Marciana in Nimfej
Obelisk
Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.
Poglej Biblioteca Marciana in Obelisk
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Biblioteca Marciana in Obok
Obvezni izvod
Obvezni izvod je izvod publikacije, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali založnik, oddati določeni ustanovi, organu, navadno knjižnici.
Poglej Biblioteca Marciana in Obvezni izvod
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Biblioteca Marciana in Odiseja
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Biblioteca Marciana in Ogredje (arhitektura)
Orsanmichele
Orsanmichele (izgovarja; Kuhinjski vrt svetega Mihaela, iz toskanskega italijanske besede orto) je cerkev v italijanskem mestu Firence.
Poglej Biblioteca Marciana in Orsanmichele
Palača Farnese
Palača Farnese (italijansko Palazzo Farnese je ena najpomembnejših palač iz obdobja visoke renesanse v Rimu. V lasti Italijanske republike je bil leta 1936 podeljen francoski vladi za obdobje 99 let in trenutno služi kot francosko veleposlaništvo v Italiji. Prvič zasnovana leta 1517 za družino Farnese, se je stavba razširila po velikosti in zasnovi, ko je Alessandro Farnese leta 1534 postal papež Pavel III., po načrtih Antonia da Sangalla mlajšega.
Poglej Biblioteca Marciana in Palača Farnese
Palača Zecca, Benetke
Palača Zecca v Benetkah (italijansko Zecca di Venezia) je stavba iz 16. stoletja v Benetkah v Italiji, v kateri je bila nekoč kovnica Beneške republike.
Poglej Biblioteca Marciana in Palača Zecca, Benetke
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Poglej Biblioteca Marciana in Paolo Veronese
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Biblioteca Marciana in Papež Bonifacij VIII.
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Biblioteca Marciana in Papež Leon X.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Biblioteca Marciana in Papež Pij II.
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Biblioteca Marciana in Papir
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Biblioteca Marciana in Pergament
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Biblioteca Marciana in Pergamon
Pergamonska knjižnica
Akropola Pergamona, vidna z ulice Via Tecta pri vhodu v Asklepijon Pergamonska knjižnica v Pergamonu v Turčiji je bila ena najpomembnejših knjižnic v antičnem svetu.
Poglej Biblioteca Marciana in Pergamonska knjižnica
Plenitev Rima (1527)
Plenitev Rima (leta 1527) je bila v zgodovini doslej zadnja in najhujša plenitev Rima.
Poglej Biblioteca Marciana in Plenitev Rima (1527)
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Biblioteca Marciana in Plinij starejši
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Biblioteca Marciana in Plutarh
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Biblioteca Marciana in Poosebljenje
Posthomerica
Posthomerica (grško: τὰ μεθ᾿ Ὅμηρον) je epska pesem Kvinta iz Smirne, napisana najverjetneje v drugi polovici 4.
Poglej Biblioteca Marciana in Posthomerica
Preddverje
Preddverje sodobne zgradbe Preddverje, tudi vestibul, je predsoba ali majhna avla, ki vodi v večji prostor.
Poglej Biblioteca Marciana in Preddverje
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Biblioteca Marciana in Ptolemaj
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Biblioteca Marciana in Publij Kornelij Tacit
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Biblioteca Marciana in Publij Ovidij Naso
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Biblioteca Marciana in Pulj
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Biblioteca Marciana in Raffaello Santi
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Biblioteca Marciana in Relief (umetnost)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Biblioteca Marciana in Rim
Robert de Cotte
Robert de Cotte (1656 – 15. julij 1735) je bil francoski arhitekt-administrator, pod čigar nadzorom načrtovanja francoskih kraljevih stavb od leta 1699 so bile uvedene najzgodnejši detajli, ki so predstavljali rokokojski slog.
Poglej Biblioteca Marciana in Robert de Cotte
Rog izobilja
Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.
Poglej Biblioteca Marciana in Rog izobilja
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Biblioteca Marciana in Rokopis
Sansovinova Loggetta
Loggetta je majhna, bogato okrašena stavba ob vznožju zvonika na trgu sv. Marka v Benetkah v Italiji.
Poglej Biblioteca Marciana in Sansovinova Loggetta
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Biblioteca Marciana in Sarkofag
Saturnov tempelj, Rim
Saturnov tempelj (lat. Templum Saturni ali Aedes Saturni, italijansko Tempio di Saturno) je bil antični rimski tempelj posvečen bogu Saturnu.
Poglej Biblioteca Marciana in Saturnov tempelj, Rim
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Biblioteca Marciana in Sebastiano Serlio
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Biblioteca Marciana in Skriptorij
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Biblioteca Marciana in Slavolok
Spandrel
Spandrel, redkeje spandril ali splaundrel je prostor med dvema lokoma ali med lokom in pravokotnim zaključkom.
Poglej Biblioteca Marciana in Spandrel
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Biblioteca Marciana in Srednji vek
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Biblioteca Marciana in Starogrška književnost
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Biblioteca Marciana in Steber
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Biblioteca Marciana in Stolnica svetega Marka, Benetke
Stolpna ura Svetega Marka
Stolpna ura Svetega Marka v Benetkah je zgodnjerenesančna stavba na severni strani trga Piazza San Marco, ob vhodu v Mercerio.
Poglej Biblioteca Marciana in Stolpna ura Svetega Marka
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Biblioteca Marciana in Strabon
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Biblioteca Marciana in Suda
Sveti Hieronim
Sveti Hieronim, nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.
Poglej Biblioteca Marciana in Sveti Hieronim
Sveti Marko
Sveti Marko Evangelist, krščanski svetnik in domnevni avtor Evangelija po Marku.
Poglej Biblioteca Marciana in Sveti Marko
Teatro Olimpico
Teatro Olimpico je gledališče v Vicenzi, v Italiji, zgrajeno med letoma 1580 - 1585.
Poglej Biblioteca Marciana in Teatro Olimpico
Thomas Wolsey
Thomas Wolsey, angleški rimskokatoliški duhovnik, nadškof in kardinal, * 1471, Ipswich, † 29. november 1530, York.
Poglej Biblioteca Marciana in Thomas Wolsey
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Poglej Biblioteca Marciana in Tintoretto
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Biblioteca Marciana in Tit Livij
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Biblioteca Marciana in Tizian
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Biblioteca Marciana in Tomaž Akvinski
Trg svetega Marka, Benetke
''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), Canaletto. Trg svetega Marka ali Piazza San Marco (beneško Piasa San Marco) je glavni javni trg v Benetkah v Italiji, kjer je splošno znan kot la Piazza (trg).
Poglej Biblioteca Marciana in Trg svetega Marka, Benetke
Triglif
Triglif' nad stebrom v rimskem dorskem redu, gledališče Marcellus Triglif je arhitekturni izraz za vertikalni rebrasti ploščat element v dorskem frizu, tako imenovan zaradi kotnih kanalov v njih, pri čemer sta dva popolna in en razdeljen, dva poševno odrezana pod kotom ali hemiglif se računata kot eno.
Poglej Biblioteca Marciana in Triglif
Univerza v Padovi
Univerza v Padovi (uradni italijanski naziv Università degli Studi di Padova, kratica UNIPD) je univerza s sedežem v Padovi, ki je bila ustanovljena leta 1222 in je tako ena najstarejših univerz v Evropi ter druga najstarejša v Italiji.
Poglej Biblioteca Marciana in Univerza v Padovi
Urbino
Urbino (urbíno) /antično Urbinum Hortense, lat. Urvinum Mataurense, Urbinum Mataurense) je mesto v pokrajini Pesaro e Urbino na severu italijanske dežele Marke. Mesto, ki po stanju na dan 31. december 2005 šteje 15.566 prebivalcev je bilo naseljeno že v predrimski dobi. Ustanovili so ga Umbrijci.
Poglej Biblioteca Marciana in Urbino
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Biblioteca Marciana in Velika shizma
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Biblioteca Marciana in Vicenza
Villa di Poggio a Caiano
Medičejska vila v mestu Poggio a Caiano, imenovana tudi Ambra, je ena najbolj znanih vil.
Poglej Biblioteca Marciana in Villa di Poggio a Caiano
Villa Farnesina
Južna fasada Vile Farnesina Villa Farnesina je renesančna primestna vila na ulici Via della Lungara v okrožju Trastevere v Rimu v osrednji Italiji.
Poglej Biblioteca Marciana in Villa Farnesina
Vincenzo Scamozzi
Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.
Poglej Biblioteca Marciana in Vincenzo Scamozzi
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Biblioteca Marciana in Vitruvij
Prav tako znan kot Knjižnica svetega Marka.