Hitreje kot brskalnik!
99 odnosi: Abasidi, Abd Al Rahman I., Abd Al Rahman III., Akvitanija, Al Hakam II., Alhambra, Almohadi, Almoravidi, Andaluzija, Andora, Arabščina, Arabci, Aragonija, Arles, Asturija, Atlantida, Avicenna, Avignon, Španija, Bagdad, Baskija, Basra, Berberi, Bližnji vzhod, Burgundija, Burkina Faso, Damask, Džizja, Ebro, Egipt, Emir, Ferdinand II. Aragonski, Francija, Franki, Frankovsko cesarstvo, Galicija (Španija), Germani, Gibraltar, Granada, Hagada, Hermes Trismegist, Homs, Iberski polotok, Ibn Badža, Ibn Rušd, Islam, Italija, Izabela I. Kastiljska, Jordanija, Judje, ..., Kalif, Kantabrija, Karel Martel, Karolingi, Kastilja in Leon, Katalonščina, Katalonija, Konstantinopel, Kordova, Kordovski emirat, Kordovski kalifat, Križarske vojne, Kristjani, Langobardi, Liutprand, Magreb, Mali, Marakeš, Marinidi, Mavri, Muladi, Muslimani, Omajadski kalifat, Osrednja Mezeta, Palestina (regija), Papež, Perzijščina, Pipin Mali, Pireneji, Platonizem, Pogrom, Poitiers, Portugalščina, Portugalska, Provansa, Rekonkvista, Renesansa, Sahara, Septimanija, Srednji vek, Sredozemlje, Suženjstvo, Svila, Taifa, Toledo, Toulouse, Tunis, Vandali, Vizigotsko kraljestvo. Razširi indeks (49 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Al Andaluz in Abasidi · Poglej več »
Abd Al Rahman I.
Abd Al Rahman I. (arabsko عبد الرحمن الداخِل, DIN ʿAbd ar-Raḥman, špansko Abderramán I) s polnim imenom Abd al-Rahman ibn Mu'awiya ibn Hisham ibn Abd al-Malik ibn Marwan, je bil prvi emir Kordovskega emirata, ki je vladal od leta 756 do 788, * 731, Damask, Umajadski kalifat, † 30. september 788, Córdoba, Kordovski emirat.
Novo!!: Al Andaluz in Abd Al Rahman I. · Poglej več »
Abd Al Rahman III.
Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba.
Novo!!: Al Andaluz in Abd Al Rahman III. · Poglej več »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Al Andaluz in Akvitanija · Poglej več »
Al Hakam II.
Al Hakam II. (arabsko الحكمالثاني ابن عبد الرحمن, DIN al-Ḥakam II ibn Abd al-Raḥmān III, špansko Alhakén II) je bil drugi kalif arabskega kalifata Al Andaluz na Iberskem polotoku v sedanji Španiji, ki je vladal od leta 961 do 976, * 13.
Novo!!: Al Andaluz in Al Hakam II. · Poglej več »
Alhambra
Partal, Alhambra Alhambra (arabsko الْحَمْرَاء, DIN Al-Ḥamrā', slovensko "rdeča"), točneje Kalat Alhambra (arabsko الْقَلْعَةُ ٱلْحَمْرَاءُ, DIN Al- Al-Qal'at al-Ḥamrā', slovensko "rdeča trdnjava"), je utrjen palačni kompleks, ki so ga v 14.
Novo!!: Al Andaluz in Alhambra · Poglej več »
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Novo!!: Al Andaluz in Almohadi · Poglej več »
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Novo!!: Al Andaluz in Almoravidi · Poglej več »
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Novo!!: Al Andaluz in Andaluzija · Poglej več »
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Novo!!: Al Andaluz in Andora · Poglej več »
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Novo!!: Al Andaluz in Arabščina · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Al Andaluz in Arabci · Poglej več »
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Novo!!: Al Andaluz in Aragonija · Poglej več »
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Novo!!: Al Andaluz in Arles · Poglej več »
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Novo!!: Al Andaluz in Asturija · Poglej več »
Atlantida
Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.
Novo!!: Al Andaluz in Atlantida · Poglej več »
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Novo!!: Al Andaluz in Avicenna · Poglej več »
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Novo!!: Al Andaluz in Avignon · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Al Andaluz in Španija · Poglej več »
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Novo!!: Al Andaluz in Bagdad · Poglej več »
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Novo!!: Al Andaluz in Baskija · Poglej več »
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Novo!!: Al Andaluz in Basra · Poglej več »
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Novo!!: Al Andaluz in Berberi · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Al Andaluz in Bližnji vzhod · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Al Andaluz in Burgundija · Poglej več »
Burkina Faso
Burkina Faso je celinska država v Zahodni Afriki, ki se je včasih imenovala Zgornja Volta.
Novo!!: Al Andaluz in Burkina Faso · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Al Andaluz in Damask · Poglej več »
Džizja
Džizja (arabsko جزية DIN ǧizyah, IPA dʒizja, osmansko turško cizye) je bil davek (glavarina), ki so ga morali po islamskem šeriatskem pravu enkrat letno plačati zdravi nemuslimanski moški državljani (kristjani in Judje), sposobni za opravljanje vojaške službe.
Novo!!: Al Andaluz in Džizja · Poglej več »
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Novo!!: Al Andaluz in Ebro · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Al Andaluz in Egipt · Poglej več »
Emir
Emir je moško osebno ime.
Novo!!: Al Andaluz in Emir · Poglej več »
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Novo!!: Al Andaluz in Ferdinand II. Aragonski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Al Andaluz in Francija · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Al Andaluz in Franki · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Al Andaluz in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Novo!!: Al Andaluz in Galicija (Španija) · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Al Andaluz in Germani · Poglej več »
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Al Andaluz in Gibraltar · Poglej več »
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Novo!!: Al Andaluz in Granada · Poglej več »
Hagada
Naslovnica Hagada (hebrejsko Haggadah; slovensko zgodba, legenda) je judovska obredna knjiga s svetopisemskimi zgodbami in molitvami.
Novo!!: Al Andaluz in Hagada · Poglej več »
Hermes Trismegist
Hermes Trismegist Hermes Trismegistus (Hermês ho Trismégistos: »Hermes Trikrat Veličastni«) naj bi bil stari egiptovski teolog, filozof in pisec, ki naj bi deloval okoli 2.
Novo!!: Al Andaluz in Hermes Trismegist · Poglej več »
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Novo!!: Al Andaluz in Homs · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Al Andaluz in Iberski polotok · Poglej več »
Ibn Badža
Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.
Novo!!: Al Andaluz in Ibn Badža · Poglej več »
Ibn Rušd
Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.
Novo!!: Al Andaluz in Ibn Rušd · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Al Andaluz in Islam · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Al Andaluz in Italija · Poglej več »
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Novo!!: Al Andaluz in Izabela I. Kastiljska · Poglej več »
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Novo!!: Al Andaluz in Jordanija · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Al Andaluz in Judje · Poglej več »
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Novo!!: Al Andaluz in Kalif · Poglej več »
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Novo!!: Al Andaluz in Kantabrija · Poglej več »
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Novo!!: Al Andaluz in Karel Martel · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Al Andaluz in Karolingi · Poglej več »
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km². Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 / km². Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v Valladolidu določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti. Kastilja in León je skupnost brez izhoda na morje, meji na Portugalsko, pa tudi na španske avtonomne skupnosti Galicijo, Asturijo, Kantabrijo, Baskijo, La Riojo, Aragonijo, Kastiljo–La Mančo, skupnost Madrid in Extremadura. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (Picos de Europa na severu, Sistema central (Kastiljsko gorovje) na jugu in Sistema Ibérico (Ibersko gorovje) na vzhodu), odmaka pa jo reka Duero (Douro), ki teče proti zahodu proti Atlantskemu oceanu. Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava Cortes de León de 1188 kot zibelko svetovnega parlamentarizma.
Novo!!: Al Andaluz in Kastilja in Leon · Poglej več »
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Novo!!: Al Andaluz in Katalonščina · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Al Andaluz in Katalonija · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Al Andaluz in Konstantinopel · Poglej več »
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Novo!!: Al Andaluz in Kordova · Poglej več »
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Novo!!: Al Andaluz in Kordovski emirat · Poglej več »
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Novo!!: Al Andaluz in Kordovski kalifat · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Al Andaluz in Križarske vojne · Poglej več »
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Novo!!: Al Andaluz in Kristjani · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Al Andaluz in Langobardi · Poglej več »
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Novo!!: Al Andaluz in Liutprand · Poglej več »
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Novo!!: Al Andaluz in Magreb · Poglej več »
Mali
Mali, uradno Republika Mali (République de Mali), je celinska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Alžirijo, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Burkina Faso, na jugu na Slonokoščeno obalo in Gvinejo, ter na zahodu na Senegal in Mavretanijo.
Novo!!: Al Andaluz in Mali · Poglej več »
Marakeš
Marakeš (arabsko مراكش, Marrākuš, v maroški pogovorni arabščini Mrrākeš, izvirno berbersko tamurt'n'Akkuc, »Božja dežela«) je mesto v notranjosti Maroka ob vznožju Visokega Atlasa.
Novo!!: Al Andaluz in Marakeš · Poglej več »
Marinidi
Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.
Novo!!: Al Andaluz in Marinidi · Poglej več »
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Novo!!: Al Andaluz in Mavri · Poglej več »
Muladi
Rokopis ''Yuçufove pesnitve'' neznanega avtorja v aragonskem jeziku, pisan z arabsko abecedo (''alhamiado'') Muladi (špansko: muladí, mn. muladíes, portugalsko muladi, mn. muladis, katalonsko muladita ali muladí, mn. muladites ali muladís, arabsko مولدون DIN muwallad, mn. mūwalladūn ali mūwalladīn) so bili muslimani iberskega ali mešanega berberskega, arabskega in iberskega porekla, ki so v srednjem veku živeli v Al Andaluzu.
Novo!!: Al Andaluz in Muladi · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Al Andaluz in Muslimani · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Al Andaluz in Omajadski kalifat · Poglej več »
Osrednja Mezeta
Osrednja Mezeta (včasih imenovano tudi Notranja planota ali kratko Mezeta) je ena od osnovnih geografskih enot Iberskega polotoka.
Novo!!: Al Andaluz in Osrednja Mezeta · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: Al Andaluz in Palestina (regija) · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Al Andaluz in Papež · Poglej več »
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Al Andaluz in Perzijščina · Poglej več »
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Al Andaluz in Pipin Mali · Poglej več »
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Novo!!: Al Andaluz in Pireneji · Poglej več »
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Novo!!: Al Andaluz in Platonizem · Poglej več »
Pogrom
Pogròm (rusko погро́м - razdejanje, opustošenje) je bila oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju (1881), Zahodni Evropi (konec 19., v začetku 20. stoletja) in nacistični Nemčiji.
Novo!!: Al Andaluz in Pogrom · Poglej več »
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Novo!!: Al Andaluz in Poitiers · Poglej več »
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Novo!!: Al Andaluz in Portugalščina · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Al Andaluz in Portugalska · Poglej več »
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Novo!!: Al Andaluz in Provansa · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Al Andaluz in Rekonkvista · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Al Andaluz in Renesansa · Poglej več »
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Novo!!: Al Andaluz in Sahara · Poglej več »
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Novo!!: Al Andaluz in Septimanija · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Al Andaluz in Srednji vek · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Al Andaluz in Sredozemlje · Poglej več »
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Novo!!: Al Andaluz in Suženjstvo · Poglej več »
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Novo!!: Al Andaluz in Svila · Poglej več »
Taifa
Iberski polotok leta 1030 Taifa (arabsko طائفة, DIN ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, špansko reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju kalifa Hišama III.
Novo!!: Al Andaluz in Taifa · Poglej več »
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Novo!!: Al Andaluz in Toledo · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Al Andaluz in Toulouse · Poglej več »
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Novo!!: Al Andaluz in Tunis · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Al Andaluz in Vandali · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Al Andaluz in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
