Kazalo
54 odnosi: Ščipalci, Ščurki, Šrilanka, Žarkoplavutarice, Žuželke, Bogomolke, Bolhe, Deseteronožci, Dnevni metulji, Dvoživke, Dvojnonoge, Dvokrilci, Enakokrili kačji pastirji, Enakonožci, Endemit, Enodnevnice, Entomologija, Habitat, Hrošči, Kačji pastirji, Kiti, Kljunavci, Klopi, Kožekrilci, Kobilice, Komarji, Lišaj, Metulji, Mladoletnice, Nevretenčarji, Nočni metulji, Nogoprelci, Pahljačekrilci, Pajki, Plazilci, Polži, Polkrilci, Posnemalci, Prašne uši, Praprotnice, Pravi mrežekrilci, Ptiči, Raki, Raznokrili kačji pastirji, Red (biologija), Resarji, Sesalci, Stonoge, Strigalice, Strige, ... Razširi indeks (4 več) »
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Ščipalci
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Ščurki
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Šrilanka
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Žarkoplavutarice
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Žuželke
Bogomolke
Parjenje bogomolke Bogomolke (znanstveno ime Mantodea, grško mantis - prerok) so red žuželk s približno 2300 poznanimi vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Bogomolke
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Bolhe
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Deseteronožci
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Dnevni metulji
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Dvoživke
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Dvojnonoge
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Dvokrilci
Enakokrili kačji pastirji
Enakokrili kačji pastirji (znanstveno ime Zygoptera) so podred kačjih pastirjev, v katerega uvrščamo približno polovico od 5.500 znanih vrst kačjih pastirjev.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Enakokrili kačji pastirji
Enakonožci
Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Enakonožci
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Endemit
Enodnevnice
Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Enodnevnice
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Entomologija
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Habitat
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Hrošči
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Kačji pastirji
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Kiti
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Kljunavci
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Klopi
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Kožekrilci
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Kobilice
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Komarji
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Lišaj
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Metulji
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Mladoletnice
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Nevretenčarji
Nočni metulji
Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Nočni metulji
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Nogoprelci
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Pahljačekrilci
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Pajki
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Plazilci
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Polži
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Polkrilci
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Posnemalci
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Prašne uši
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Praprotnice
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Pravi mrežekrilci
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Ptiči
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Raki
Raznokrili kačji pastirji
Raznokríli káčji pastírji (znanstveno ime Anisoptera) so nižji red v redu kačjih pastirjev Odonata in jih spoznamo po velikih sestavljenih očeh, dveh parih močnih prosojnih kril, ki jih ob mirovanju držijo vodoravno, in podolgovatem trupu.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Raznokrili kačji pastirji
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Red (biologija)
Resarji
Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Resarji
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Sesalci
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Stonoge
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Strigalice
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Strige
Suhe južine
Suhe južine ali matije (znanstveno ime Opiliones, nekdaj Phalangida) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo okoli 6.500 danes živečih opisanih vrst, ki jih prepoznamo predvsem po zelo dolgih in tankih nogah, čeprav to ni lastnost vseh vrst.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Suhe južine
Svetovna zveza za varstvo narave
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (oz. International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources - prejšnji uradni imeni, sedaj pa International Union for Conservation of Nature, kratica IUCN) je organizacija s sedežem v Švici, katere poslanstvo je vplivati, spodbujati in pomagati družbam po vsem svetu ohraniti celovitost in raznovrstnost narave ter zagotoviti, da je kakršnakoli raba naravnih virov pravična in trajnostna.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Svetovna zveza za varstvo narave
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Termiti
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke in Vretenčarji