Kazalo
98 odnosi: Afrika, Alzacija, Amerika, Angleži, Anglija, Anjou (grofija), Apeninski polotok, Atlantski ocean, Azija, Šelda, Španski imperij, Baden, Barcelona, Bavarska, Belgija, Bourboni, Daljni vzhod, Devetletna vojna, Diplomacija, Diplomat, Državljanska vojna, Družina Gonzaga, Dunkerque, Evgen Savojski, Evropa, Filip V. Španski, Finance, Flota, Francija, Fribourg, Gelderland, Gibraltar, Haag, Habsburška monarhija, Hudsonov zaliv, Iberski polotok, Indijska podcelina, Irokezi, Italija, Jožef I. Habsburški, Kanada, Karel II. Španski, Karel VI. Habsburški, Karibi, Köln, Kolonija (geografija), Kraljevina Anglija, Kraljevina Sardinija, Kraljevina Velika Britanija, Leopold I. Habsburški, ... Razširi indeks (48 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Afrika
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Alzacija
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Amerika
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Anglija
Anjou (grofija)
''Položaj grofije Anjou v Franciji'' Anjou (Anžu) je zgodovinska grofija v Franciji z glavnim mestom Angers.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Anjou (grofija)
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Apeninski polotok
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Atlantski ocean
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Azija
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Poglej Španska nasledstvena vojna in Šelda
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Španski imperij
Baden
Baden je lahko.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Baden
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Barcelona
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Bavarska
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Belgija
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Bourboni
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Daljni vzhod
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Devetletna vojna
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Diplomacija
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Diplomat
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Državljanska vojna
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Družina Gonzaga
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Dunkerque
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Evgen Savojski
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Evropa
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Filip V. Španski
Finance
Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Finance
Flota
Ameriška šesta flota med napadom na Iwo Jimo Flota (fran. flotte.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Flota
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Francija
Fribourg
Fribourg (nem. Freiburg im Üechtland) je glavno mesto kantona Fribourg in okrožja Sarine.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Fribourg
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Gelderland
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Gibraltar
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Haag
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Hudsonov zaliv
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Iberski polotok
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Indijska podcelina
Irokezi
Irokezi so skupina severnoameriških staroselcev v ZDA in Kanadi.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Irokezi
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Italija
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Jožef I. Habsburški
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Kanada
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Karel II. Španski
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Karel VI. Habsburški
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Karibi
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Köln
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Kolonija (geografija)
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Kraljevina Anglija
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Kraljevina Sardinija
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Kraljevina Velika Britanija
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Leopold I. Habsburški
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Lizbona
Louisiana
Louisiana (izgovor ali, francosko Louisiane, izgovor) je ena južnih zveznih držav ZDA.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Louisiana
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Ludvik XV. Francoski
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Luksemburg
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Madrid
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Mantova
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Milanska vojvodina
Misisipi
Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Misisipi
Mogulski imperij
Mogulski imperij Mogulski imperij, (perzijsko: Gurkānī, گوركانى) je bil imperij, ki je v svojem največjem ozemeljskem obsegu vladal večini indijske podceline.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Mogulski imperij
Monopol
Monopol je starogrški pojem in izraz.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Monopol
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Neapeljsko kraljestvo
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Nizozemci
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Nizozemska
Nova Škotska
Nova Škotska (latinsko: Nova Scotia (izvirno ime), gelsko: Alba Nuadh, francosko: Nouvelle-Écosse) je provinca na jugovzhodni obali Kanade.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Nova Škotska
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Nova Fundlandija
Oceanija
Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Oceanija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Ogrska
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Parlament
Pirova zmaga
Pírova zmága je zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Pirova zmaga
Pogajanje
Pogajanje je proces, kjer zainteresirani strani razrešujeta spore, soglašata glede nadaljnjih smernic razvoja akcij, trgujeta za individualno ali kolektivno prednost in/ali poizkušata izoblikovati rezultate v obojestransko korist.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Pogajanje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Politika
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Portugalska
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Protestantizem
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Québec
Río de la Plata
Zemljevid reke Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Río de la Plata
Reka svetega Lovrenca
Montrealu Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Reka svetega Lovrenca
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Ren
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Republika Nizozemska
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Sardinija
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Savoja
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Sicilija
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Sodišče
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Sredozemsko morje
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Toskana
Trg (ekonomija)
Wet market in Singapore Trg je beseda, ki ima v ekonomiji dva pomena, in sicer kot tržnica in kot tržišče.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Trg (ekonomija)
Trgovec
Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Trgovec
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Turki
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Utrecht
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Utrechtski mir
Velika aliansa (1689)
Velika aliansa (1689), imenovana tudi dunajska, je bila vojaška zveza med cesarjem Svetega rimskega cesarstva, Nizozemsko, Anglijo, usmerjena proti ekspanzionistični politiki francoskega kralja Ludvika XIV. Predhodnica velike alianse je bila t. i. augsburška aliansa, sklenjena 9.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Velika aliansa (1689)
Vojno stanje
Vojno stanje pomeni uvedbo neposrednega vojaškega nadzora nad običajnimi civilnimi funkcijami ali vladno ukinitev civilnega prava, zlasti v odziv pri začasno nujnih primerih, ko so civilne sile preobremenjene, ali na zasedenem ozemlju.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Vojno stanje
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Volilna kneževina Bavarska
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Španska nasledstvena vojna in Zakon
Zavezništvo
Zavezništvo je pismeni meddržavni dogovor o povezavi več držav z namenom medsebojne pomoči in doseganja skupnih ciljev.
Poglej Španska nasledstvena vojna in Zavezništvo
Prav tako znan kot Vojna za špansko nasledstvo.