Kazalo
130 odnosi: Afganistan, Al Andaluz, Škofovska palica, Barbar, Barok, Benetke, Bernard iz Clairvauxa, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Britanski muzej, Broška iz Tare, Capua, Cerkev (zgradba), Cerkev svetega Jerneja, Liège, Cerkvena ladja, Cimabue, Dendrokronologija, Doževa palača, Duccio di Buoninsegna, Egipt, Eugène Viollet-le-Duc, Firence, Frankovsko cesarstvo, Freska, Giorgio Vasari, Giotto di Bondone, Gotska arhitektura, Gotska umetnost, Grobni pridatek, Grobnica, Harbavillski triptih, Hildesheim, Ikonografija, Iluminiran rokopis, Islamska umetnost, J. P. Morgan, Jacob Burckhardt, Jezusovo trpljenje, Johann Gottfried Herder, John Everett Millais, John Ruskin, Judje, Kaligrafija, Kapitel, Karel Drzni, Karel Veliki, Karolinška umetnost, Keltski križ, Keramika, Kiparstvo, ... Razširi indeks (80 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Srednjeveška umetnost in Afganistan
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Al Andaluz
Škofovska palica
škofovska palica nadškofa Heinricha Finstingena iz Limogesa (1260-1286) Škofovska palica, tudi pastoral, (lat. bacalum pastorale.
Poglej Srednjeveška umetnost in Škofovska palica
Barbar
Barbar je nekdo, za katerega se dojema, da je bodisi neciviliziran ali primitiven.
Poglej Srednjeveška umetnost in Barbar
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Srednjeveška umetnost in Barok
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Srednjeveška umetnost in Benetke
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Poglej Srednjeveška umetnost in Bernard iz Clairvauxa
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Srednjeveška umetnost in Bizantinska umetnost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Srednjeveška umetnost in Bizantinsko cesarstvo
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Srednjeveška umetnost in Britanski muzej
Broška iz Tare
Broška iz Tare je keltska broška pseudo-penanularnega tipa, izdelana med letoma 650 do 750 n. št..
Poglej Srednjeveška umetnost in Broška iz Tare
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Poglej Srednjeveška umetnost in Capua
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Srednjeveška umetnost in Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Jerneja, Liège
Cerkev sv.
Poglej Srednjeveška umetnost in Cerkev svetega Jerneja, Liège
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Srednjeveška umetnost in Cerkvena ladja
Cimabue
Madona na prestolu'', 1280–1285, Galerija Uffizi, Firence Cimabue (okoli 1240-1302)Vasari, G. Lives of the Artists.
Poglej Srednjeveška umetnost in Cimabue
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Poglej Srednjeveška umetnost in Dendrokronologija
Doževa palača
Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.
Poglej Srednjeveška umetnost in Doževa palača
Duccio di Buoninsegna
Duccio Di Buoninsegna, italijanski slikar, (okrog * 1255/1260, † 1318/1319. Verjetno se je rodil v Toskani. Bil je oče in zadnji mojster sienske slikarske šole, ki je ohranjala bizantinsko tradicijo, in prvi predrenesančni slikar, ki se je poskušal osvoboditi trdnih shem bizantskega slikarstva.
Poglej Srednjeveška umetnost in Duccio di Buoninsegna
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Egipt
Eugène Viollet-le-Duc
Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc, francoski arhitekt in pisatelj, * 27. januar 1814, † 17. september 1879 Viollet-le-Duc je obnovil številne srednjeveške znamenitosti v Franciji, vključno s tistimi, ki so bile med francosko revolucijo poškodovane ali zapuščene.
Poglej Srednjeveška umetnost in Eugène Viollet-le-Duc
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Srednjeveška umetnost in Firence
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Srednjeveška umetnost in Frankovsko cesarstvo
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Srednjeveška umetnost in Freska
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Srednjeveška umetnost in Giorgio Vasari
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Srednjeveška umetnost in Giotto di Bondone
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Srednjeveška umetnost in Gotska arhitektura
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Srednjeveška umetnost in Gotska umetnost
Grobni pridatek
Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.
Poglej Srednjeveška umetnost in Grobni pridatek
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Srednjeveška umetnost in Grobnica
Harbavillski triptih
Harbavillski triptih je bizantinski triptih iz slonovine iz sredine 10.
Poglej Srednjeveška umetnost in Harbavillski triptih
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Srednjeveška umetnost in Hildesheim
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Srednjeveška umetnost in Ikonografija
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Iluminiran rokopis
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Srednjeveška umetnost in Islamska umetnost
J. P. Morgan
John Pierpont »J.
Poglej Srednjeveška umetnost in J. P. Morgan
Jacob Burckhardt
Carl Jacob Christoph Burckhardt (25. maj 1818 - 8. avgust 1897) je bil švicarski zgodovinar umetnosti in kulture ter vpliven lik v zgodovinopisju obeh področij.
Poglej Srednjeveška umetnost in Jacob Burckhardt
Jezusovo trpljenje
Kristusova aretacija, Fra Angelico Jezusovo trpljenje (tudi Jezusov pasijon) imenujemo obdobje v življenju Jezusa Kristusa od zadnje večerje do smrti na križu.
Poglej Srednjeveška umetnost in Jezusovo trpljenje
Johann Gottfried Herder
Johann Gottfried von Herder, nemški pesnik, prevajalec, teolog in filozof, * 25. avgust 1744, Mohrungen, Vzhodna Prusija, † 18. december 1803, Weimar.
Poglej Srednjeveška umetnost in Johann Gottfried Herder
John Everett Millais
Sir John Everett Millais, 1.
Poglej Srednjeveška umetnost in John Everett Millais
John Ruskin
John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.
Poglej Srednjeveška umetnost in John Ruskin
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Srednjeveška umetnost in Judje
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Srednjeveška umetnost in Kaligrafija
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Srednjeveška umetnost in Kapitel
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Srednjeveška umetnost in Karel Drzni
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Srednjeveška umetnost in Karel Veliki
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Srednjeveška umetnost in Karolinška umetnost
Keltski križ
Keltski križ ali visok križ ali stoječi križ (irsko: cros ard / ardchros, škotska gelščina: +crois àrd / àrd-chrois, valižanščina: croes uchel / croes eglwysig) je samostoječ krščanski križ iz kamna, pogosto bogato okrašen.
Poglej Srednjeveška umetnost in Keltski križ
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Srednjeveška umetnost in Keramika
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Srednjeveška umetnost in Kiparstvo
Knjiga iz Kellsa
Janezovega evangelija. Kristusa na prestolu. Knjiga iz Kelsa (angl. Book of Kells (Leabhar Cheanannais) (Dublin, Trinity College Library, MS A. I. (58), znana tudi kot Book of Columba) je iluminiran rokopis evangelijev v latinščini. Vsebuje štiri evangelije iz Nove zaveze skupaj z raznimi drugimi besedili.
Poglej Srednjeveška umetnost in Knjiga iz Kellsa
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Srednjeveška umetnost in Konstantinopel
Konzulski diptih
V pozni antiki je bil konzulski diptih tip diptiha, namenjen kot luksuzen komemorativni predmet.
Poglej Srednjeveška umetnost in Konzulski diptih
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Srednjeveška umetnost in Križar
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Kripta
Krstilnik Reinera Huya
Krstilnik v cerkvi sv. Jerneja v Liègu v Belgiji je romanski medeninast ali bronast krstilnik, ki je bil narejen med letoma 1107 in 1118.
Poglej Srednjeveška umetnost in Krstilnik Reinera Huya
Lazurni kamen
Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.
Poglej Srednjeveška umetnost in Lazurni kamen
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Poglej Srednjeveška umetnost in Lesorez
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Srednjeveška umetnost in Lošč
Marija (umetnost)
Marija (italijansko Madonna) je predstavitev Marije, bodisi same ali z njenim otrokom Jezusom.
Poglej Srednjeveška umetnost in Marija (umetnost)
Memento mori
Philippe de Champaigne - slika ''Vanitas'' (1671) vsebuje tri osnovne motive: Življenje, Smrt in Čas Memento mori (latinsko za Pomni smrt, Misli na smrt ali Zavedaj se smrti) je znani latinski izrek.
Poglej Srednjeveška umetnost in Memento mori
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Srednjeveška umetnost in Mošeja
Moissac
Moissac je mesto in občina v departmaju Tarn-et-Garonne v regiji Oksitanija na jugu Francije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Moissac
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Srednjeveška umetnost in Mozaik
Mrtvaški ples
Bernt Notke, Mrtvaški ples v cerkvi svetega Nikolaja v Talinu Clusoneu, Bergamo Mrtvaški ples, v splošnem imenovan tudi v različnih jezikih; Danse Macabre (francosko), Danza Macabra (italijansko ali špansko) ali Totentanz (nemško), je pozno-srednjeveška alegorija na vsesplošnost smrti, ki se ne ozira na življenjski stan: ples smrti združuje vse.
Poglej Srednjeveška umetnost in Mrtvaški ples
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Srednjeveška umetnost in Nova zaveza
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Srednjeveška umetnost in Obok
Oltarni nastavek
Oltarni nastavek, pogosto kar oltarna slika je umetniško delo, kot je slika, skulptura ali relief, ki predstavlja religiozno temo, namenjeno postavitvi za oltar krščanske cerkve.
Poglej Srednjeveška umetnost in Oltarni nastavek
Otoška keltska umetnost
Otošna keltska umetnost, znan tudi pod imenom hiberno-saksonska umetnost, je slog v umetnosti, ki je nastal v post-rimski zgodovini Irske in Velike Britanije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Otoška keltska umetnost
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Otonska umetnost
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Srednjeveška umetnost in Palimpsest
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Srednjeveška umetnost in Pariz
Perikope Henrika II.
Jezusovega rojstva pastirjem Perikope Henrika II. (München, Bavarska državna knjižnica, Clm 4452) so razkošen srednjeveški iluminirani rokopis, napisan za Henrika II. Svetega, zadnjega otonskega cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Srednjeveška umetnost in Perikope Henrika II.
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Srednjeveška umetnost in Perspektiva (likovna umetnost)
Pietà
Pietà ('pomilovanje', 'sočutje') je v krščanski umetnosti predmet, ki prikazuje Devico Marijo, ki ziblje mrtvo Jezusovo telo, najpogosteje ga najdemo v kiparstvu.
Poglej Srednjeveška umetnost in Pietà
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Srednjeveška umetnost in Pigment
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Srednjeveška umetnost in Pikti
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Srednjeveška umetnost in Poitiers
Poliptih
Poliptih (POL-ip-tik, grško: polu 'veliko' in ptychē 'krat') se v splošnem nanaša na sliko (običajno tabelno slikarstvo), ki je razdeljena na dele ali table.
Poglej Srednjeveška umetnost in Poliptih
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Srednjeveška umetnost in Portal
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Srednjeveška umetnost in Portik
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Srednjeveška umetnost in Predromanska umetnost
Preklada
Preklada je podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položena na zid, steber ali drugo oporo.
Poglej Srednjeveška umetnost in Preklada
Prerafaeliti
Prerafaelitska bratovščina (kasneje znani kot prerafaeliti) je bila skupina angleških slikarjev, pesnikov in kritikov, ki so jo leta 1848 ustanovili William Holman Hunt, John Everett Millais in Dante Gabriel Rossetti.
Poglej Srednjeveška umetnost in Prerafaeliti
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Srednjeveška umetnost in Preseljevanje ljudstev
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Srednjeveška umetnost in Raffaello Santi
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Srednjeveška umetnost in Ravena
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Srednjeveška umetnost in Razpelo
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Srednjeveška umetnost in Reformacija
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Srednjeveška umetnost in Relikviarij
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Srednjeveška umetnost in Renesančna umetnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Srednjeveška umetnost in Renesansa
Retabel
Retabel je oltarni nastavek s slikami ali skulpturami okrašena zadnja stena v koru, ki je bila v srednjem veku pritrjena na menzo ali obhajilo mizo, na kateri so postavljeni križ, obredni svečniki in drugi predmeti, v gotiki pa se je razvila v krilni oltar.
Poglej Srednjeveška umetnost in Retabel
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Srednjeveška umetnost in Rim
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Srednjeveška umetnost in Rimska umetnost
Rimske katakombe
Katakombe sv. Petra in Marcelina – pobarvana fotografija Jozefa Wilperta iz 1903. Nagrobnik z napisom ΙΧΘΥΣ ΖΩΝΤΩΝ ("riba življenja"), začetek 3. stoletja, Narodni muzej, Rim. ''Mojzes izvabi vodo iz skale'', freska iz katakomb sv.
Poglej Srednjeveška umetnost in Rimske katakombe
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Srednjeveška umetnost in Rimsko cesarstvo
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Srednjeveška umetnost in Romanika
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Srednjeveška umetnost in Romanska arhitektura
Romanska umetnost
Romanska umetnost je umetnost Evrope od približno leta 1000 n. št.
Poglej Srednjeveška umetnost in Romanska umetnost
Rothschild
Rothschildova hiša na Judengasse v Frankfurtu na Majni Družina Rothschild je bogata družina nemško-judovskega porekla, znana predvsem zaradi bančništva.
Poglej Srednjeveška umetnost in Rothschild
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Srednjeveška umetnost in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Srednjeveška umetnost in Sirija
Skrinja Treh kraljev, Köln
Skrinja Treh kraljev (nemško Dreikönigsschrein) je relikviarij s kostmi svetopisemskih kraljev, znanih kot Sveti trije kralji ali Trije modreci.
Poglej Srednjeveška umetnost in Skrinja Treh kraljev, Köln
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Srednjeveška umetnost in Slikarstvo
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Srednjeveška umetnost in Slonovina
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Srednjeveška umetnost in Sodni dan
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Srednjeveška umetnost in Stara zaveza
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Poglej Srednjeveška umetnost in Staronizozemsko slikarstvo
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Srednjeveška umetnost in Steber
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Srednjeveška umetnost in Steklo
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Srednjeveška umetnost in Stolnica
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Srednjeveška umetnost in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Srednjeveška umetnost in Sveta Marija
Tabelno slikarstvo
Tabelna slika je slika, izdelana na tabli iz lesa, bodisi v enem kosu, bodisi na več kosih, ki so združeni.
Poglej Srednjeveška umetnost in Tabelno slikarstvo
Tesera
Tesera (množina: teser, latinsko tessera, iz starogrške τέσσαρες téssares za ’štiri’) je posamezna ploščica, običajno oblikovana v obliki kocke, ki se uporablja pri ustvarjanju mozaika.
Poglej Srednjeveška umetnost in Tesera
Ultramarin
Ultramarin je temno modri barvni pigment, ki je bil prvotno izdelan z mletjem lapis lazuli v prah.
Poglej Srednjeveška umetnost in Ultramarin
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.
Poglej Srednjeveška umetnost in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Srednjeveška umetnost in Umetnostna zgodovina
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Poglej Srednjeveška umetnost in Victor Hugo
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Srednjeveška umetnost in Vitraj
Walter Scott
Sir Walter Scott, škotski pisatelj, pesnik, biograf, kritik, urednik, zgodovinar in folklorist, * 15. avgust 1771, Edinburg, Škotska, † 21. september 1832, Abbotsford.
Poglej Srednjeveška umetnost in Walter Scott
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Poglej Srednjeveška umetnost in Westminstrska opatija
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Srednjeveška umetnost in Westwerk
Zahodni svet
NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.
Poglej Srednjeveška umetnost in Zahodni svet
Zaklad iz Ardagha
Zaklad iz Ardagha, najbolj znan po kelihu iz Ardagha, je zaklad kovinskih predmetov iz 8.
Poglej Srednjeveška umetnost in Zaklad iz Ardagha
Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura
Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura ali paleokrščanska umetnost je umetnost, ki so jo kristjani ali pod krščanskim pokroviteljstvom proizvedli od najzgodnejšega obdobja krščanstva do, odvisno od uporabljene opredelitve, nekje med letoma 260 in 525.
Poglej Srednjeveška umetnost in Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Srednjeveška umetnost in Zgodovina
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Srednjeveška umetnost in Zgodovina umetnosti
Zlata Marija iz Essna
Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.
Poglej Srednjeveška umetnost in Zlata Marija iz Essna