Kazalo
62 odnosi: Abstraktni politop, Antična Grčija, Arthur Cayley, Augustin Louis Cauchy, Celica (geometrija), Daljica, Dodekaeder, Elementi (Evklid), Enakostranični trikotnik, Hilbertov prostor, Hiperkocka, Ikozaeder, Johannes Kepler, Johnsonovo telo, Kepler-Poinsotov polieder, Kocka, Kompleksno število, Kvadrat (geometrija), Louis Poinsot, Mali zvezdni dodekaeder, Matematika, Mnogokotnik, Mreža telesa, Navidezna resničnost, Neevklidska geometrija, Oktaeder, Ortogonalnost, Palindrom, Pentagram, Petkotnik, Petriejev mnogokotnik, Platonsko telo, Polieder, Polihoron, Politop, Pravilni mnogokotnik, Pravilni polieder, Ravnilo in šestilo, Renesansa, Rob (geometrija), Schläflijev simbol, Schleglov diagram, Seznam pravilnih politopov, Sfera, Simetrija, Simpleks, Slika oglišč, Stranska ploskev, Teselacija, Teserakt, ... Razširi indeks (12 več) »
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Pravilni politop in Abstraktni politop
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Pravilni politop in Antična Grčija
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Pravilni politop in Arthur Cayley
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Pravilni politop in Augustin Louis Cauchy
Celica (geometrija)
Teserakt ima 8 kockinih celic, tri za vsak rob. kockine celice za posamezen rob. Celica je v geometriji trirazsežni element, ki je del objekta z višjo razsežnostjo.
Poglej Pravilni politop in Celica (geometrija)
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Pravilni politop in Daljica
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Pravilni politop in Dodekaeder
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Pravilni politop in Elementi (Evklid)
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Pravilni politop in Enakostranični trikotnik
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Pravilni politop in Hilbertov prostor
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Poglej Pravilni politop in Hiperkocka
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Pravilni politop in Ikozaeder
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Pravilni politop in Johannes Kepler
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Pravilni politop in Johnsonovo telo
Kepler-Poinsotov polieder
Kepler-Poinsotov polieder (tudi Kepler-Poinsotovo telo) je v geometriji katerikoli od štirih pravilnih steliranih poliedrov.
Poglej Pravilni politop in Kepler-Poinsotov polieder
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Pravilni politop in Kocka
Kompleksno število
1.
Poglej Pravilni politop in Kompleksno število
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Pravilni politop in Kvadrat (geometrija)
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Pravilni politop in Louis Poinsot
Mali zvezdni dodekaeder
Mali zvezdni dodekaeder je v Kepler-Poinsotov polieder.
Poglej Pravilni politop in Mali zvezdni dodekaeder
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pravilni politop in Matematika
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Pravilni politop in Mnogokotnik
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Poglej Pravilni politop in Mreža telesa
Navidezna resničnost
Oprema za virtualno resničnost Navidezna resničnost (navidezna realnost) je oblika računalniške simulacije, pri kateri ima udeleženec občutek da se nahaja v umetnem okolju.
Poglej Pravilni politop in Navidezna resničnost
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Pravilni politop in Neevklidska geometrija
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Pravilni politop in Oktaeder
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Pravilni politop in Ortogonalnost
Palindrom
Palindróm je beseda, fraza, število ali katerokoli zaporedje enot (npr. zaporedja DNA), ki imajo to lastnost, da se berejo z obeh strani enako.
Poglej Pravilni politop in Palindrom
Pentagram
Pentagram oziroma peterokraka zvezda je geometrijski lik, narisan s petimi daljicami.
Poglej Pravilni politop in Pentagram
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Pravilni politop in Petkotnik
Petriejev mnogokotnik
Petriejev mnogokotnik za pravilne politope z razsežnostjo n je nagnjeni mnogokotnik v katerih vsaka zaporedna stranica (n - 1) pripada eni od facet.
Poglej Pravilni politop in Petriejev mnogokotnik
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Pravilni politop in Platonsko telo
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Pravilni politop in Polieder
Polihoron
Polihoron je štirirazsežni politop.
Poglej Pravilni politop in Polihoron
Politop
Politóp je v geometriji geometrijski objekt z ravnimi stranskimi ploskvami, ki lahko obstaja v poljubnem številu razsežnosti.
Poglej Pravilni politop in Politop
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Pravilni politop in Pravilni mnogokotnik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Pravilni politop in Pravilni polieder
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Poglej Pravilni politop in Ravnilo in šestilo
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Pravilni politop in Renesansa
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Pravilni politop in Rob (geometrija)
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Pravilni politop in Schläflijev simbol
Schleglov diagram
kvadrati in zeleni petkotniki. Projekcija teserakta v trirazsežni prostor kot Schlegelov diagram. Vidnih je 8 kubičnih celic, ena je v središču, po ena na vsaki od šestih zunanjih zunanjih stranskih ploskev in ena po ena pod vsako od šestih zunanjih stranskih ploskev, zadnja pa predstavlja prostor zunaj meja kocke.
Poglej Pravilni politop in Schleglov diagram
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Pravilni politop in Seznam pravilnih politopov
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Pravilni politop in Sfera
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Pravilni politop in Simetrija
Simpleks
Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.
Poglej Pravilni politop in Simpleks
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Pravilni politop in Slika oglišč
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Pravilni politop in Stranska ploskev
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Pravilni politop in Teselacija
Teserakt
Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.
Poglej Pravilni politop in Teserakt
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Pravilni politop in Tetraeder
Thomas Bradwardine
Thomas Bradwardine, angleški nadškof, teolog in matematik, * okoli 1295 (1290-1300), Hartfield, grofija Sussex ali Chichester, Anglija, † 26. avgust 1349, Lambeth, London.
Poglej Pravilni politop in Thomas Bradwardine
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Pravilni politop in Točka
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Pravilni politop in Tuje število
Veliki dodekaeder
Veliki dodekaeder je Kepler-Poinsotov polieder s Schläflijevim simbolom in Coxeter-Dinkinovim diagramom.
Poglej Pravilni politop in Veliki dodekaeder
Veliki ikozaeder
Veliki ikozaeder (tudi vèliki dvajseterec) je eden izmed štirih Kepler-Poinsotovih poliedrov.
Poglej Pravilni politop in Veliki ikozaeder
Veliki zvezdni dodekaeder
Veliki zvezdni dodekaeder je Kepler-Poinsotov polieder, ki ima Schläflijev simbol.
Poglej Pravilni politop in Veliki zvezdni dodekaeder
Zastava (geometrija)
Diagram stranskih ploskev za kvadratno piramido, ki prikazuje eno od njenih zastav. Zastava je v geometriji zaporedje stranskih ploskev politopa, kjer je vsaka stranska ploskev vključena v naslednji tako, da vsaki razsežnosti pripada samo ena stranska ploskev.
Poglej Pravilni politop in Zastava (geometrija)
Zvezdni mnogokotnik
Zvezdni mnogokotnik (tudi samo zvezda) je nekonveksni mnogokotnik, ki izgleda kot zvezda.
Poglej Pravilni politop in Zvezdni mnogokotnik
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Pravilni politop in 1809
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Pravilni politop in 1812
5-celica
250px 5-celica je štirirazsežni objekt omejen s petimi tetraedrskimi celicami.
Poglej Pravilni politop in 5-celica