Kazalo
45 odnosi: Aleksander Veliki, Anatolija, Artemida, Bolgarija, Bren, Dardanci, Dardanija, Darej I., Diodor Sicilski, Dioklecijan, Dioniz, Enciklopedija Britannica, Epir, Filip II., Filip II. Makedonski, Filip V. Makedonski, Galci, Grčija, Grščina, Halkidika, Herodot, Homer, Iliada, Iliri, Ilirik, Kosovo, Kserks I., Livij, Longar, Makedonija (kraljestvo), Makedonska falanga, Marmarsko morje, Molosi, Piratstvo, Rimska republika, Severna Makedonija, Solun, Stobi, Struma, Tračani, Trakija, Troja, Trojanska vojna, Vardar, Veles, Severna Makedonija.
- Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Peonija in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Peonija in Anatolija
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Peonija in Artemida
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Peonija in Bolgarija
Bren
Bren je lahko.
Poglej Peonija in Bren
Dardanci
Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.
Poglej Peonija in Dardanci
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Peonija in Dardanija
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Peonija in Darej I.
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Peonija in Diodor Sicilski
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Peonija in Dioklecijan
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Peonija in Dioniz
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Peonija in Enciklopedija Britannica
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Peonija in Epir
Filip II.
Filip II. ali Filip mlajši (latinsko), sin in naslednik rimskega cesarja Filipa Arabca in njegove žene Marcije Otacilije Severine, * 238, † 249.
Poglej Peonija in Filip II.
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Peonija in Filip II. Makedonski
Filip V. Makedonski
Filip V. (grško Φίλιππος Δ΄), makedonski kralj med letoma 221 do 179 pr. n. št. v rodbini Antigonidov, * 238 pr. n. št., † 179 pr. n. št. Sin kralja Demetrija II. Etolskega.
Poglej Peonija in Filip V. Makedonski
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Peonija in Galci
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Peonija in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Peonija in Grščina
Halkidika
Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.
Poglej Peonija in Halkidika
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Peonija in Herodot
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Peonija in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Peonija in Iliada
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Peonija in Iliri
Ilirik
Ilirik je lahko.
Poglej Peonija in Ilirik
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Peonija in Kosovo
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Peonija in Kserks I.
Livij
Livij je moško osebno ime.
Poglej Peonija in Livij
Longar
Longar, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 231 pr.
Poglej Peonija in Longar
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Peonija in Makedonija (kraljestvo)
Makedonska falanga
Makedonska falanga Makedonska bojna formacija; elitna težka pehota - hipaspisti so napačno označeni kot elitna težka konjenica Makedonska falanga, elitna taktična pehotna vojaška enota, ki jo je razvil Filip II. Makedonski in uporabljal njegov sin Aleksander Veliki v vojni proti Perzijskemu cesarstvu in bitkah z drugimi armadami.
Poglej Peonija in Makedonska falanga
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Peonija in Marmarsko morje
Molosi
Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.
Poglej Peonija in Molosi
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Peonija in Piratstvo
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Peonija in Rimska republika
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Peonija in Severna Makedonija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Peonija in Solun
Stobi
Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.
Poglej Peonija in Stobi
Struma
Struma je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.
Poglej Peonija in Struma
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Peonija in Tračani
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Peonija in Trakija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Peonija in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Peonija in Trojanska vojna
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Peonija in Vardar
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Poglej Peonija in Veles, Severna Makedonija
Glej tudi
Ahemenidsko cesarstvo
Prav tako znan kot Pajonija.