Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Index Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

31 odnosi: Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Bose-Einsteinov kondenzat, Dinamični sistem, Diracova medalja, Duševna motnja, Fazni prehod, Fermion, Fizik, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Heinemanova nagrada, Helij, Kvantna teorija polja, Matematična fizika, Matematika, Moskva, Nižni Novgorod, Pion, Renormalizacija, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sovjetska zveza, Statistična fizika, Superprevodnost, Supertekočnost, Teoretična fizika, 12. februar, 1909, 1992, 21. avgust.

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Aleksander Mihajlovič Ljapunov · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »

Dinamični sistem

nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Dinamični sistem · Poglej več »

Diracova medalja

Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Diracova medalja · Poglej več »

Duševna motnja

Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Duševna motnja · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fazni prehod · Poglej več »

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fermion · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fizik · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fizika · Poglej več »

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »

Heinemanova nagrada

Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Heinemanova nagrada · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Helij · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Kvantna teorija polja · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Matematična fizika · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Matematika · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Moskva · Poglej več »

Nižni Novgorod

Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Nižni Novgorod · Poglej več »

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Pion · Poglej več »

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Renormalizacija · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Rusi · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Rusija · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Ruski imperij · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Sovjetska zveza · Poglej več »

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Statistična fizika · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Superprevodnost · Poglej več »

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Supertekočnost · Poglej več »

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Teoretična fizika · Poglej več »

12. februar

12.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 12. februar · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 1909 · Poglej več »

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 1992 · Poglej več »

21. avgust

21.

Novo!!: Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 21. avgust · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nikolaj Bogoljubov, Nikolay Bogolyubov.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »