Kazalo
77 odnosi: Andrew John Wiles, Baselski problem, Bertrandova domneva, Catalanova domneva, Charles Hermite, Clayjev matematični inštitut, Collatzeva domneva, Cullenovo število, David Hilbert, Deljivost brez kvadrata, Desetiški številski sistem, Domneva abc, Domneva Bunjakovskega, E (matematična konstanta), Erdős-Gyárfásova domneva, Erdős-Strausova domneva, Eugène Charles Catalan, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva domneva, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fermatovo praštevilo, Goldbachova domneva, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grigorij Jakovljevič Perelman, Hadamardova matrika, Hedetniemijeva domneva, Henri Poincaré, Hermann Minkowski, Hermitov problem, Iracionalno število, Izrek štirih barv, Jean-Pierre Serre, Jesse Douglas, Johann Heinrich Lambert, Johannes Kepler, John Horton Conway, John Willard Milnor, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Jurij Vladimirovič Matijasevič, Jutaka Tanijama, Keplerjeva domneva, Landauovi problemi, Latinski kvadrat, Laurent Lafforgue, Legendrova domneva, Leonhard Euler, Magični kvadrat, ... Razširi indeks (27 več) »
- Matematične domneve
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Andrew John Wiles
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Baselski problem
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Bertrandova domneva
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Catalanova domneva
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Charles Hermite
Clayjev matematični inštitut
Clayjev matematični inštitut (kratica CMI) je zasebna neprofitna ustanova z nekdanjim sedežem v Peterboroughu, New Hampshire.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Clayjev matematični inštitut
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Collatzeva domneva
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Cullenovo število
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in David Hilbert
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Deljivost brez kvadrata
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Desetiški številski sistem
Domneva abc
Domneva abc (znana tudi pod imenom Domneva Oesterlé–Masser) je domneva v teoriji števil, ki sta jo postavila Joseph Oesterlé (1988) in David Masser (1985).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Domneva abc
Domneva Bunjakovskega
Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Domneva Bunjakovskega
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in E (matematična konstanta)
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Erdős-Gyárfásova domneva
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Erdős-Strausova domneva
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Eugène Charles Catalan
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Eulerjeva domneva
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Eulerjeva enačba četrte stopnje
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Fermatov mali izrek
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Fermatov veliki izrek
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Fermatovo praštevilo
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Goldbachova domneva
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grigorij Jakovljevič Perelman
Grigorij »Griša« Jakovljevič Perelman, ruski matematik, * 13. junij 1966, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Grigorij Jakovljevič Perelman
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Hadamardova matrika
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Hedetniemijeva domneva
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Henri Poincaré
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Hermann Minkowski
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Hermitov problem
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Iracionalno število
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Izrek štirih barv
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Jean-Pierre Serre
Jesse Douglas
Jesse Douglas, ameriški matematik, * 3. julij 1897, New York, New York, ZDA, † 7. september 1965, New York.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Jesse Douglas
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Johann Heinrich Lambert
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Johannes Kepler
John Horton Conway
igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Nerešeni matematični problemi in John Horton Conway
John Willard Milnor
John Willard Milnor, ameriški matematik, * 20. februar 1931, Orange, New Jersey, ZDA.
Poglej Nerešeni matematični problemi in John Willard Milnor
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Joseph Louis François Bertrand
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Joseph-Louis de Lagrange
Jurij Vladimirovič Matijasevič
Jurij Vladimirovič Matijasevič, ruski matematik in računalnikar, 2. marec 1947, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Jurij Vladimirovič Matijasevič
Jutaka Tanijama
Jutaka Tanijama (Taniyama Yutaka;, japonski matematik, * 12. november 1927, Kisai pri Tokiu, Japonska, † 17. november 1958, Tokio. Tanijama je najbolj znan po Tanijama-Šimurovi domnevi, sedaj znani kot izrek o modularnosti.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Jutaka Tanijama
Keplerjeva domneva
Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Keplerjeva domneva
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Landauovi problemi
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Latinski kvadrat
Laurent Lafforgue
Laurent Lafforgue, francoski matematik, * 6. november 1966, Antony, Francija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Laurent Lafforgue
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Legendrova domneva
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Leonhard Euler
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Magični kvadrat
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Matematika
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Mersennovo število
Navidezno popolno število
Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Navidezno popolno število
Ngô Bảo Châu
Ngô Bảo Châu, vietnamski matematik, * 28. junij 1972, Hanoj, Vietnam.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Ngô Bảo Châu
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Pafnuti Lvovič Čebišov
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Palindromno praštevilo
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Paul Erdős
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Pierre de Fermat
Piet Hein
Piet Hein, danski matematik, izumitelj, pisatelj in pesnik, * 16. december 1905, København, Danska, † 18. april 1996, otok Fyn, Danska.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Piet Hein
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Pietro Mengoli
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Poincaréjeva domneva
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Popolno število
Problem 196
Problem 196 obravnava naravna števila, ki nikoli ne postanejo palindromna števila s pomočjo iteracije dodajanja njihovih obrnjenih števk.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Problem 196
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Regularno praštevilo
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Nerešeni matematični problemi in Riemannova domneva
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Sestavljeno število
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Seznam
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Simetrijska grupa
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Skladno število
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Sylvestrovo zaporedje
Terence Tao
Terence Chi-Shen Tao, avstralsko-ameriški matematik in akademik kitajskega rodu, * 17. julij 1975, Adelaide, Avstralija.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Terence Tao
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Transcendentno število
Vladimir Aleksandrovič Vojevodski
Vladimir Aleksandrovič Vojevodski, ruski matematik, * 4. junij 1966, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 30. september 2017, New Jersey, ZDA.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Vladimir Aleksandrovič Vojevodski
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Poglej Nerešeni matematični problemi in Woodallovo število
Glej tudi
Matematične domneve
Prav tako znan kot Nerešeni problemi v matematiki.